Pred dobrim tednom je začel veljati nov zakon o varstvu okolja, ZVO-2, ki med drugim postavlja temelje uvedbi kavcijskega sistema, zlasti za plastenke in pločevinke. Podrobneje opredeljen kavcijski sistem oziroma uredba o ravnanju z embalažo pijač pa bosta eden prvih izzivov bodoče vlade. Uredbo je namreč treba sprejeti v desetih mesecih po uveljavitvi zakona. 

Ali kot pravi okoljevarstvenica Erika Oblak, vodja kampanje Zaprimo krog pri društvu Eko krog: »Prizadevali si bomo, da bo uredba sprejeta še letos, pred koncem leta, da ne izgubimo še več časa.«

Z  ZVO-2 je pravna podlaga za vzpostavitev kavcije sicer zakonsko urejena. Kako? Tako da se potrošniku ob nakupu pijače znesek za embalažo zaračuna oziroma se mu ob vračilu embalaže na zbirno mesto kavcija povrne. Tak sistem, navaja okoljsko ministrstvo, že poznajo v številnih evropskih državah in pomeni dodaten prispevek k učinkovitejšemu zbiranju odpadne embalaže. Kavcijski sistem po novem ZVO-2 bo upravljala ena neprofitna organizacija, sestavljena iz proizvajalcev pijač in trgovcev.

Podrobnosti sistema, kot so, denimo, vrsta embalaže, ki jo bomo zbirali, vrednost kavcije, sankcije za nedoseganje ciljev, prevzemna mesta, način organizacije sistema in rok, v katerem mora začeti delovati, bodo morale biti zapisane v uredbi, ki jo bo vlada sprejela po javni obravnavi.

Kavcijski sistem že do leta 2025?

Politika je v tem mandatu kavcijskemu sistemu enotno prižgala zeleno luč. Od bodoče vlade pa bo odvisno, kako hitro bo uredba sprejeta in kdaj bo sistem zaživel. V društvu Eko krog, kjer so se odločili, da parlamentarne in neparlamentarne stranke še pred morebitnim vstopom v parlament pobarajo o stališčih do kavcijskega sistema, upajo, da bo zaživel vsaj do leta 2025.

Politične stranke o kavcijskem sistemu. INFOGRAFIKA: Eko Krog

Po podatkih Aljoše Petka iz Pica je kavcijski sistem za zbiranje embalaž za pijače že vzpostavljen na Norveškem, Švedskem, Finskem, Danskem, Nizozemskem ter v Estoniji, Litvi, Nemčiji in na Hrvaškem,15 držav ta sistem uvaja, v šestih pa poteka debata o možnosti njegove uvedbe. »Gre za uspešen trend, ki ne le presega obstoječi sistem zbiranja embalaže pijač v zabojnikih za smeti ter na komunalah v smislu ciljev EU, temveč tudi vzpodbuja proizvajalce, da ustvarijo bolj trajnostno embalažo pijač oziroma embalažo, ki jo je lažje reciklirati ali ponovno uporabiti,« navaja Petek. Tako ponekod zberejo celo do trikrat več materiala za recikliranje v embalažo za hrano in pijače.

Na vprašalnik Eko kroga o kavcijskem sistemu se je odzvalo devet političnih strank. Karmen Kogoj Ogris povzema njihova stališča: »Večina se poleg plastenk in pločevink zavzema tudi za vključitev stekla v kavcijski sistem, večina jih je za višino kavcije 10 ali 15 centov, podprli bi tudi ekonomske instrumente za pospeševanje uporabe povratne embalaže in večina jih meni, da bi moralo biti vračilnih točk za embalažo čim več - torej tudi v manjših krajih, ne le večjih trgovskih središčih.«

Kot pravi Ogrisova, so v Eko krogu »prijetno presenečeni nad poznavanjem podrobnosti kavcijskega sistema pri mnogih političnih strankah«.

Pomisleki  v Zdravi družbi

Več pomislekov o uvedbi kavcijskega sistema imajo v Gibanju Zdrava družba, kjer menijo, da je »na mestu vprašanje, za koga je kavcijski sistem primeren in ali je trenutni sistem ločevanja in ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji res tako neustrezen, da bi izpolnjevanje okoljskih ciljev, predpisanih za leto 2029, lahko zagotovila samo tako drastična in draga sprememba sistema«. Do takrat pa lahko po njihovem »sami storimo še precej, ne da z danes na jutri uvajamo drag kavcijski sistem«.