Obravnava zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti prestavljena

Danes bi se moral začeti zakonodajni postopek za dva zakona s področja ministrstva za notranje zadeve - o tujcih in o mednarodni zaščiti. Na odboru za notranje zadeve je bilo pričakovati polemično razpravo, saj del opozicije nasprotuje celi vrsti določil in opozarja na njihovo spornost. Današnja seja odbora je bila tik pred zdajci zaradi procesnih razlogov prestavljena. Kdaj bo razprava potekala, še ni znano.

Ustavno sodišče je leta 2019, na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, ocenilo, da je 10. člen zdaj veljavnega zakona o tujcih v nasprotju z ustavo. V noveli, ki jo danes obravnava odbor za notranje zadeve, pa ni več govora o »spremenjenih razmerah na področju migracij, zaradi katerih bi bila ogrožena javni red in notranja varnost ter bodo otežile delovanje institucij države«, zaradi katerih bi lahko bile prošnje za azil zavrnjene, temveč o »kompleksni krizi«.



Opredeljuje jo kot situacijo, »ko bi na določenem ali več območjih države vstopilo veliko število nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito«, zaradi česar državni organi ne bi mogli v celoti izvajati svojih obveznosti in bi to vplivalo na delovanje drugih podsistemov, hkrati pa tudi na javno varnost in varnostne razmere.

Po mnenju ministra Aleša Hojsa bodo s tako zapisanim členom, ob dopolnilu, da kompleksne krize ne razglasi vlada, temveč državni zbor, zadostili odločbi ustavnega sodišča, del opozicije in nevladne organizacije pa so prepričani, da zavračanje prošenj za azil v nobenem primeru ni dopustno in da člen ostaja vsebinsko nesprejemljiv.

Ena od pomembnih novosti, ki jih uvaja zakon, je pogoj znanja slovenščine na vstopni ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje iz razloga združitve družine za polnoletne družinske člane. Za izdajo dovoljenja za stalno bivanje na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega bivanja pa bo pogoj znanje slovenskega jezika na osnovni ravni A2. Slovenija s tem, utemeljuje MNZ, sledi praksi nekaterih drugih držav EU in želi spodbuditi k aktivnemu vključevanju, v okviru katerega so zagotovljeni subvencionirani tečaji jezika in spoznavanja družbe.

Prav tako se na novo uvaja pogoj dveletnega zakonitega bivanja tujca za pridobitev pravice do združitve družine. Takojšnje združevanje bo omogočeno imetnikom dovoljenja za bivanje raziskovalca in ljudem s priznanim statusom begunca.

V primerjavi z veljavno ureditvijo nameravajo omejiti dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za bivanje in tudi za združitev družine, izkaže zadostna sredstva za preživljanje. V to ne bodo več všteta povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz in prehrana), glede česar so nekatere nevladne organizacije že izrazile pomisleke.

Zakon predvideva tudi sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje, s povezavo upravnih enot z davčnimi organi.
 

Zaostritve tudi pri mednarodni zaščiti

Prav v dneh, ko javnost pretresa zgodba ženske iz ene od afriških držav, ki je bila žrtev posilstva, a njej in hčerkama, ki so v Sloveniji že več kot dve leti, država ni priznala pravice do azila, se bo začela tudi obravnava novele zakona o mednarodni zaščiti.



Cilj prenove zakona so po navedbah MNZ zagotoviti hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite v praksi ter preprečevanje zlorab sistema. Število prošenj za mednarodno zaščito se od leta 2015 naprej povečuje, leta 2019 jih je bilo 3821, kar je skoraj tretjina več kot leto prej, pri čemer so 80 odstotkov postopkov ustavili, ker prosilca ni bilo več v državi.

Med spremembami so možnost zavrnitve prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, »če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito«, pri čemer so zaostrili določila, povezana s tem, da pride brez dokumentov, ki bi pomagali pri ugotavljanju identitete ali državljanstva.

Za zagovornike spoštovanja človekovih pravic je v tej noveli med drugim sporna vzpostavitev pravne podlage za omejitve gibanja prosilcev za mednarodno zaščito.

MNZ napoveduje spremembe tudi za ljudi, ki jim država prizna status begunca ali subsidiarne zaščite. Osnovne pravice bivanja, zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, zaposlitve in dela ter pomoči pri vključevanju v okolje so imetnikom statusa zagotovljene z vročitvijo odločbe, šele s sklenitvijo pogodbe o osebnem integracijskem načrtu pa bi dobili pravico do nastanitve v integracijski hiši oziroma denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, pri čemer tega lahko prejema največ dve leti, in ne več tri, kot velja zdaj.