Drugega tira še lep čas ne bodo gradili

Ljubljana – »Pripravljalnih del na trasi drugega tira še do konca leta ne bodo začeli,« nam je svoje mnenje zaupal član sveta za civilni nadzor gradnje proge med Divačo in Koprom, ki ne želi biti imenovan. Zagotovilo, da se bodo dela začela do konca avgusta, ki ga je pred enim mesecem dal državni sekretar in odgovorni za izvedbo projekta Jure Leben, se tudi tokrat ni uresničilo, čeprav je direkcija za infrastrukturo pripravljalna dela s slovesnim podpisom pogodbe oddala že 20. decembra lani.

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da sta direkcija in projektno podjetje 2 TDK »že« začela primopredajo investitorstva, a da je »za to potreben dodaten čas, saj bo nekatera gradiva obravnavala tudi nova vlada kot skupščina podjetja 2 TDK«. Neuradno smo izvedeli, da bodo potrebni še nekatere raziskave in naravovarstveni monitoring, toda glavna zavora ostaja investicijski program. Čeprav so predlog izdelali že leta 2010, ga leta 2016 revidirali in nato za zakon o 2 TDK in dva referenduma porabili še leto dni, investicijski program, glede katerega imajo v svetu za civilni nadzor projekta številne pomisleke, še vedno ni potrjen.

Potreben bo nov DPN, kar lahko traja več let

Čeprav so predstavniki vlade junija lani v Kopru obljubili, da bodo začeli postopek sprememb in dopolnitev DPN za gradnjo dvojnega tira, na okoljskem ministrstvu 15 mesecev kasneje pravijo, da postopka še niso začeli, saj za to še niso dobili pobude infrastrukturnega ministrstva. A tam zdaj priznavajo, da ne bo zadoščala dopolnitev, temveč bo potreben nov DPN, torej tudi novo okoljevarstveno soglasje in vnovična presoja čezmejnih vplivov na okolje, kar traja več let. Slovenija bo morala namreč še enkrat prositi Italijo za mnenje in pogoje.



Pred začetkom priprave novega DPN bo moral Arso odločiti o širitvi treh predorskih servisnih cevi, kako bo tekel postopek, pa bo odločilo novo vodstvo ministrstva. Teoretično bi lahko državni sekretar v odhajanju Jure Leben sprožil postopek in zahteval od novega ministra za okolje (sebe), da to opravi čim prej. Po izračunih ekonomistov vsako leto neuresničitve drugega tira pomeni za 200 do 300 milijonov evrov neizkoriščenih poslovnih priložnosti v domačem logističnem gospodarstvu, ki ustvari za več kot štiri milijarde evrov poslov na leto, k čemur največji delež prispevata luška in železniška infrastruktura.

Je 963 milijonov res preveč?

S smiselnostjo in ceno naložbe se je že leta 2013 ukvarjala tedanja premierka in bodoča ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ob napovedih DRI, da bi en tir stal 1,4 milijarde evrov, je bila do projekta zadržana, le nekaj mesecev kasneje pa je tedanji infrastrukturni minister Samo Omerzel spremenil mnenje in dejal, da bi ga bilo mogoče zgraditi za polovični znesek. Pet let kasneje se razprava še zmeraj vrti okoli investicijskega programa. Zadnji znesek, ki ga je priznala odhajajoča vlada, je bil 963 milijonov evrov s tremi razširjenimi servisnimi cevmi in brez DDV, a strokovnjak za gradnjo cest Gregor Ficko je po primerjavah cen pri gradnji cest prepričan, da je previsok.

V novi koalicijski pogodbi so stranke kljub večinskemu nasprotovanju zakonu pred volitvami in večinskemu nasprotovanju sodelovanju z Madžari zapisale, da bodo podjetje 2 TDK ohranili, da bodo nadaljevali pogajanja z zalednimi državami, vendar bodo hkrati proučili možnost, da bi drugi tir financirali brez njihovega sodelovanja.