Dostopen, spočit in strokoven družinski zdravnik razbremeni urgenco

V Sloveniji se spoprijemamo z velikim pomanjkanjem zdravnikov družinske medicine, zato se vedno znova pojavljajo vprašanja, kako bi mlade spodbudili, da bi se pogosteje odločali za to specializacijo.

Podatki iz Evrope kažejo, da družinski zdravniki obravnavajo 90 odstotkov vseh bolnikov, kar 80 odstotkov obravnav pa se pri njih tudi konča in ne zahteva nadaljnjega zdravljenja na sekundarni ali terciarni ravni.

Napredek medicinske znanosti, nove tehnologije in nova zdravila na eni strani ter staranje prebivalstva, omejeni viri zdravstvene oskrbe in vedno večja ozaveščenost na drugi strani zahtevajo nove pristope k organizaciji zdravstvene dejavnosti. In kako bi lahko dosegli manjšo obremenjenost zdravnikov ter večjo dostopnost zdravstvenih storitev in boljšo oskrbo bolnikov?

Dobro delujoča primarna raven, ki je najcenejša za zdravstvo, pomeni, da reši večino zdravstvenih težav že sama, preostale pa ustrezno, in ne po nepotrebnem, napoti k specialistom v bolnišnico za nadaljnjo obravnavo. To med drugim pojasnjuje družinska zdravnica dr. Anja Černe, dr. med., ki ima od marca 2017 v Dolu pri Ljubljani svojo ambulanto. »Dostopen, spočit in strokoven družinski zdravnik prepozna zgodnje znake bolezni in ukrepa, preden pride do hudega poslabšanja. Dobro delujoča primarna raven razbremeni urgence in bolnišnice ter izboljša rezultate zdravljenja bolnikov,« pravi dr. Černetova, ki se je ljubezni do tega dela navzela od svoje mame, ki je prav tako družinska zdravnica.

V Družinski medicini dr. Anja Černe se ji je leta 2019 pridružila še medicinska sestra Barbara Mihelčič, lani pa sta za svoje delo, ki je primer dobre prakse zelo dobrega in spoštljivega dialoga med zdravniki in občino, prejeli tudi priznanje župana. Černetova, ki je leta 2008 diplomirala s pohvalo na ljubljanski medicinski fakulteti, je leta 2013 še doktorirala s področja kakovosti življenja kroničnih bolnikov.

Nekaj let je bila tudi asistentka na katedri za družinsko medicino v Ljubljani, še vedno pa z njo sodeluje pri izobraževanju specializantov družinske medicine. Je članica posvetovalnega odbora za primarno zdravje pri Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici, kjer je njena naloga predvsem strokovno svetovanje. »Pomagam jim s svojimi izkušnjami, kje vidim njihovo mesto oziroma kaj bolniki potrebujejo, pa tega žal v sistemu javnega zdravstva pogosto ne dobijo.«

V ta posvetovalni odbor so poleg zdravnikov družinske medicine vključeni še pediater, ginekologinja, psihiatrinja in magistra farmacije. »Člani odborov so strokovnjaki na svojem področju, ki nam z interdisciplinarnim mnenjem, diskusijo ter vpogledom v strokovne oziroma klinične protokole in procese pomagajo pri presoji ustreznosti konkretnih razvojnih rešitev ali predlogov,« pojasnjujejo v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici.

Ena najlepših, a tudi najzahtevnejših specializacij

Specializacijo iz družinske medicine je Anja Černe izbrala, ker se ji zdi ena najlepših in najzahtevnejših. »Izziv vidim v tem, da do neke ravni obvladaš vso medicino in spremljaš njen razvoj, tako da bolnika lahko celostno obravnavaš. Ta se k tebi vrača leta in leta, tako da poleg simptomov, ki jih navaja, poznaš tudi njegove odzive na bolezen, njegove rezerve, prepričanja, zato lahko bolje svetuješ, katera pot obravnave ali zdravljenja je zanj najprimernejša. Tvoja glavna naloga je, da imaš o bolniku 'celotno sliko' in smiselno vključuješ v njegovo obravnavo druge specialiste, ki so nekako tvoji 'podizvajalci'. Občutek, da ti človek zaupa eno izmed njemu najdragocenejših stvari, svoje zdravje, pomeni veliko odgovornost in ti hkrati daje moč za včasih tudi nečloveške napore pri delu v ambulanti.« Jo pa seveda moti preveč administracije in preobilica dela, saj z utrujenostjo in izčrpanostjo pade tudi raven empatije, in takrat je res težko delati z bolnimi ljudmi.

Ta lepa in zahtevna specializacija je v razmerah in sistemu, kot ga imamo, ogrožena. »Tako kot se sedaj predstavlja družinska medicina, gre tudi za garaško delo glede na druge specializacije ter ne ravno cenjeno specializacijo, z malo ali nič možnosti popoldanskega zaslužka. Zato bi bilo treba izboljšati delovne pogoje – ne samo manj opredeljenih bolnikov, ampak tudi manj nadomeščanj odsotnih zdravnikov (ni tako redka praksa, da zdravnik več mesecev ali celotno porodniško odsotnost poleg svoje ambulante pokriva še ambulanto odsotnega zdravnika) – ter ločiti urgence od rednega dela,« pojasnjuje dr. Černe. Dodaja, da bi bilo treba tudi zagotoviti večjo fleksibilnost dela, sedaj so urniki precej rigidni – dvakrat na teden delo popoldan, prav tako izbiro zdravnika, ali bo delal v zdravstvenem domu ali samostojno kot koncesionar, morda delo v ambulanti samo nekajkrat na teden.

»S tem bo naše delo bolj kakovostno, kajti sedaj je zaradi preobilice dela pogosto treba sprejemati kompromise. Čakalnih vrst ne smemo imeti, obravnavati moramo vse bolnike, elektronsko pošto in telefonske posvete tistega dne. Vedno se bojiš, da bi spregledal resno bolnega bolnika. In preobilica dela se nekje pozna, včasih žal tudi v manj optimalni obravnavi bolnikov. S tem, ko bi imeli več časa za posameznega bolnika, bi lahko bolj strokovno delali, čutili bi večje samozadoščenje, pa tudi naš ugled pri kolegih bi se povečal. Morda bi bila potrebna tudi finančna spodbuda. Čeprav plačilo nikoli ni bilo med zahtevami družinskih zdravnikov, vedno smo poudarjali in si želeli le boljših razmer za delo,« še poudarja.

Potrebne spremembe in večja fleksibilnost dela

Zdravniki so že leta opozarjali na vedno večje pomanjkanje družinskih zdravnikov, vendar se, kot pravi Černetova, na tem področju ni veliko naredilo. »Pomanjkanje zdravnikov je posledica upokojevanja, pa tudi skoraj ničelnega interesa mladih za to specializacijo. Po drugi strani veliko mladih specialistov družinske medicine odhaja iz ambulant; odločajo se za manj naporne, a hkrati morda bolje plačane oblike zaposlitve, na primer v farmaciji ali kot tako imenovani svobodni zdravniki, ki ponujajo nadomeščanje v ambulantah.«

Zato so potrebni resen razmislek in spremembe pri delu v ambulanti družinske medicine, saj marsikatera zadolžitev ni nič povezana ne s specializacijo ne z medicino. Po mnenju dr. Anje Černe bi lahko ambulante reorganizirali, več nalog in odgovornosti prenesli na diplomirane medicinske sestre, administratorje in na zavarovalnice, ki bi to delo verjetno opravili še bolje kot zdravniki. In te ukrepe je možno dokaj hitro izpeljati.

»Nujno je treba omogočiti večjo fleksibilnost dela v družinski medicini. Večino zdravnikov vsakodnevno delo v ambulanti, kjer obravnavaš v povprečju od 50 do 70 bolnikov na dan, izčrpa. To pomeni, da moraš od 50- do 70-krat rešiti vsaj en problem. Za primerjavo, večina specialistov v bolnišnici dela v ambulanti le en dan na teden in za večino je to najnapornejši dan v tednu.«

Koraki za učinkovito rešitev težav bolnikov

Sodelovanje med zdravniki družinske medicine in specialisti na sekundarni ravni pa je večinoma vzorno. Sama ima zelo dobre izkušnje s telefonskimi konzultacijami s kolegi v bolnišnici. Po njeni oceni lahko tako hitro in učinkovito reši marsikatero težavo bolnika, dobi ustrezne nasvete glede diagnostike ali zdravljenja.

»Na tak način se pospeši obravnava bolnika in razbremeni kolege na sekundarnem nivoju. Problem je le, da te konzultacije v večini niso 'uradne', kar pomeni, da jih zavarovalnica ne vrednoti ustrezno – vendar na ZZZS delajo v tej smeri, da se bodo ustrezno vrednotile. Poleg tega specialisti na sekundarnem oziroma terciarnem nivoju nimajo posebej 'rezerviranega' časa za take konzultacije, kar pomeni, da je tak način dela njihova dobra volja.«

Kot še pojasnjuje Anja Černe, je ponekod še vedno problem, da specialisti na sekundarni ravni bolniku ne izdajo napotnic, receptov za preiskave oziroma zdravila, ki jih svetujejo, čeprav imajo za to pooblastila. To pomeni dodatno delo in izgubo časa za bolnika, »družinski zdravniki pa s tem nekako postanemo njihove tajnice, saj želijo, da mi fizično napišemo napotnico za preiskavo, ki jo svetujejo«, pravi sogovornica. »Družinski zdravniki smo že alergični na te stvari, vendar mislim, da se je v zadnjih letih to začelo spreminjati na bolje.«

Nove poti sodelovanja

Nove poti sodelovanja med družinskim zdravnikom in specialisti na sekundarni in terciarni ravni pa odpirajo nove komunikacijske tehnologije. V zadnjih letih je zelo zaživel Centralni register podatkov o pacientu (CRPP-sistem) na spletnem portalu zVEM (zdravje – vse na enem mestu), ki je bil vzpostavljen v okviru projekta eZdravje.

»S tem se ustvarja elektronska kartoteka bolnika, v katero se nalagajo njegovi specialistični izvidi.« Doslej jih je namreč moral svojemu izbranemu zdravniku družinske medicine vedno dostaviti pacient, česar pa mnogi niso delali, in tako zdravnik pogosto ni imel celovitega vpogleda v opravljene specialistične storitve.

»Seveda bi se dalo sedanjo shemo še izboljšati tako, da bi se vanjo shranjevali vsi specialistični, tudi samoplačniški izvidi in izvidi med hospitalizacijami ter vsi laboratorijski izvidi. Vsi zdravniki, ki obravnavamo bolnika, imamo tudi vpogled v pacientove elektronske recepte, napotnice, bolniške staleže in cepljenja.«

In kot je še dodala dr. Anja Černe, se je s pandemijo razcvetelo tudi e-izobraževanje zdravnikov. Vendar pogreša več sodelovanja v obliki e-konzultacij. »V teoriji je tudi to možno, v praksi pa skoraj nikjer še ni zaživelo.«