Dominacija enega samega seva se zdi vsaj nenavadna

Ljubljana – Zaradi novega seva koronavirusa bodo prazniki še manj mirni. Iz Londona poročajo o 1100, iz Wellsa celo o 4700 osebah, ki so potrjeno okužene z novim sevom koronavirusa. »Zasejal« se je že tudi v Belgiji, na Danskem, Nizozemskem in v Italiji. Se ga moramo bati? Njegove značilnosti za Delo razkrivata strokovnjaka dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu in dr. Borut Štrukelj, redni profesor na fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Novi sev v primerjavi s »starim« vsebuje več mutacij, ki lahko spreminjajo njegove lastnosti. Največ pozornosti so vzbudile tiste na proteinu S, pravi dr. Jerala. Razen velikega širjenja tega seva v Veliki Britaniji ni prav veliko dejanskih podatkov. »Veliko širjenje bi lahko bilo tudi posledica nekaj dogodkov, povezanih s super prenašalci oziroma z drugačnim obnašanjem ljudi glede stikov. Nenavadno in potencialno nevarno je, da je en sev začel tako dominirati, podobno kot se je zgodilo na začetku epidemije z varianto D614G, ki je postala dominantna v Evropi,« meni dr. Jerala. Mutacija, opisuje dr. Štrukelj, se nahaja na mestu 501, to je »v regiji, s katero se virus pripne na človeško celico«: »Sicer pa so mutacije virusov RNA pogoste, tudi virus gripe spada med viruse RNA in pogosto mutira, pogosteje kot novi koronavirus. Trenutno je v genomu virusa sars-cov-2 znanih prek trideset mutacij.«

Zakaj je novi sev problematičen?

Po dr. Jerali so problematične mutacije v proteinu S, ki jih je 17 v primerjavi z referenčnim sevom, predvsem mutacije blizu mesta vezave na receptor in mesta obdelave proteaze, ki bi lahko povečale infektivnost virusa. Po dostopnih podatkih so do številke o 70-odstotnem povečanju infektivnosti prišli le na osnovi modeliranja in ne dejanskih eksperimentov. Zelo verjetno so britanske oblasti raje bolj previdne in so izdale opozorilo, da preprečijo nadaljnje napredovanje epidemije prek praznikov.



Oba strokovnjaka se strinjata, da zaenkrat ni podatkov, da bi novi sev povzročal hujši potek bolezni ali da bi povečal število smrti, čeprav je za zanesljivo analizo preteklo še premalo časa.

Cepiva bodo učinkovala tudi proti novemu sevu

Kot pravi dr. Jerala, o vplivu mutacij na vezavo protiteles še ni podatkov, možno je, da se bodo katera protitelesa vezala slabše, a to velja predvsem za monoklonska protitelesa, ki so usmerjena proti točno izbranemu delu proteina S, medtem ko so protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, poliklonska, kar pomeni, da se tvori na desetine ali stotine različnih protiteles proti različnim delom površine proteina S in na večino od njih posamezne mutacije v sevu ne bodo vplivale. Pričakovati je torej, da bodo obstoječa cepiva učinkovita tudi proti temu sevu.



Ali kot pojasnjuje dr. Štrukelj: »Vsi testi, ki so narejeni v laboratorijih Pfizer in Moderna, kažejo na to, da bodo cepiva kljub mutaciji enako učinkovita.«

Kaj novi sev pomeni za cepljenje?

Sicer pa bo mnenju dr. Jerale treba eksperimentalno preveriti učinkovitost cepiv proti novemu sevu: »Zelo verjetno zaenkrat ne bo treba nobene spremembe v cepivu. Če pa bi se mutacije nabirale in bi se bistveno spremenila sestava aminokislin proteina S, proti kateremu so usmerjena cepiva, bi bilo morda nujno spremeniti njihovo sestavo. S sodobnimi tehnologijami je to izvedljivo, ker se spremeni samo zapis v mRNA cepivu, medtem ko lastnosti cepiva ostanejo enake in bi tako spremenjeno cepivo lahko registrirali po pospešenem postopku.« Običajno traja leta, dodaja, da pride do obsega mutacij, ki bi lahko preprečile učinkovitost cepiv. V desetinah milijonov ljudi se izvaja selekcija sevov virusov na infektivnost - sedaj tudi na odpornost na cepivo -, tako da se bodo najbrž pojavljali novi sevi. Seveda pa virus ne more poljubno spreminjati zaporedja aminokislin proteina S, ker mora ohraniti sposobnost vezave na receptor ACE2.

Prednost novih tehnologij poudarja tudi dr. Štrukelj: »V dveh dneh lahko vključimo nove mutacije v RNa ali DNA molekulo, ki je osnova za cepiva na osnovi RNA ali DNA. V primeru izdelave konvencionalnih cepiv bi za pripravo cepiva za nov tip virusa potrebovali leto dni. Seveda se mora tudi novo RNa ali DNA cepivo testirati na varnost in učinkovitost, a gre za skrajšan postopek, saj je ves preostali postopek enak.

Več bo znanega v dveh mesecih

»Z zelo veliko verjetnostjo, da,« odgovarja dr. Jerala na vprašanje, ali bodo cepljeni proti »staremu« koronavirusu zaščiteni pred novim sevom. Da ta trenutek ni velikih odstopanj oziroma da preliminarni rezultati v laboratorijih kažejo, da bo zaščita pred novim sevom »zelo podobna«, meni tudi dr. Štrukelj.

Seveda pa bo zadevo treba preveriti še na živalih oziroma se bo »rešitev« najbrž pokazala v mesecu ali dveh, ko bodo v Veliki Britaniji cepili dovolj ljudi.