V nadaljevanju preberite:

Sebastjan Kristovič je izredni profesor s področja psihologije na Alma Mater Europaea – doktoriral je iz logoterapije in eksistencialne analize – ter direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo. Še pred tragičnimi dogodki v Srbiji se je udeležil nekaterih mednarodnih konferenc o nasilju med mladostniki. Veliko dela tudi z otroki in njihovimi starši.

Po njegovem mnenju otroke napačno dojemamo kot pomanjšane odrasle. »Z njimi se pogovarjamo, jim lepimo plakate in izvajamo delavnice, ampak to ne pomaga. Otroška psihologija ne deluje tako, otroci niso pomanjšani odrasli. Mladostniki vedo, da je trava škodljiva, pa jo kljub temu kadijo.«

Nasilje med mladimi je bilo vedno prisotno, toda glavno vprašanje je, zakaj se je dogajalo včasih in zakaj se dogaja danes. Dejstvo je, da je danes nasilja bistveno več, kot ga je bilo včasih, in da je bistveno bolj brutalno.

Kašni so razlogi za to?

Kako digitalni heorin vpliva na odločitev, da se nekdo ob frustraciji odloči postreliti svoje bližnje in sošolce?