Čakanje vsaj še julija, z možnostjo podaljšanja

Ljubljana – Čeprav je bila vlada maja, pred sprejemanjem tretjega svežnja ukrepov za blažitev posledic epidemije PKP#3 prepričana, da se bo s shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ustrezno odzvala na razmere na trgu dela, se vse bolj kaže, kar so številni delodajalci že ves čas opozarjali – da bodo številna podjetja za to, da bodo preživela, predvsem pa za to, da se ohranijo delovna mesta, nujno potrebovala državno pomoč sofinanciranja čakanja na delo. Z novelo PKP#3 je vlada ta ukrep za vse panoge podaljšala do konca julija.

Vlada je prisluhnila gospodarstvu in določila trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija. Če bodo stanje in potrebe na trgu dela tako zahtevale, ga lahko pred iztekom le s sklepom podaljša, in sicer največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra. »Delodajalcem želimo dati signal, naj ohranijo delovna mesta in naj ne odpuščajo,« je povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. V predlogu novele je tudi nekaj dopolnitev, ki bodo, po mnenju njenih snovalcev, zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.

Sofinanciranje čakanja na delo je za delodajalce od 1. junija manj ugodno, kot je bilo v obdobju razglašene epidemije, ko je država v celoti krila 80-odstotkov nadomestila plače za delavca na čakanju. Z uveljavitvijo PKP#3 pa proračun povrne 80 odstotkov 80-odstotnega nadomestila, a ne več kot 892 evrov bruto, kolikor znaša najvišje nadomestilo za brezposelnost, 20 odstotkov nadomestila pa je v breme delodajalca.



Za čakanje na delo doma junija, torej po PKP#3, so do zdaj prejeli dobrih 10.000 vlog za več kot 56.000 zaposlenih, za shemo skrajšanega delovnega časa pa približno 3600 vlog za okoli 21.000 zaposlenih. Pristojni pričakujejo, da bo vlog za skrajšan delovni čas več, ko država ne bo več sofinancirala čakanja.

Po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja bo novela zakona imela učinek od 1. julija, tudi če do takrat še ne bo sprejeta. V parlamentarnem postopku je namreč že ena novela PKP#3, in sicer predlog LMŠ po uvedbi začasnega univerzalnega temeljnega dohodka za spodbujanje domače potrošnje. Minister upa, da bodo pri LMŠ »začutili zgodovinsko težo trenutka in odgovornost do države« ter umaknili svojo novelo in dali prednost vladni, »ki celovito in ciljno odziva na razmere v državi, predvsem pa na trgu dela«.
 

Nadomestilo za karanteno bo plačala država

Pomembna je tudi nova ureditev nadomestila za čakanje doma zaradi višje sile, konkretno odločbe o karanteni. Veljavni zakon o delovnih razmerjih predvideva za čakanje zaradi višje sile 50-odstotno nadomestilo, ki ga plača delodajalec.Od 1. julija pa bo obveznost vračila tega stroška prevzel državni proračun.



Vendar višina nadomestila ob odločbi o karanteni ne bo enaka za vse. Tisti, ki jim jo bodo izdali na meji ob vstopu v Slovenijo, bodo še naprej za čas karantene prejemali nadomestilo v višini 50 odstotkov plače, le da ga bo od zdaj plačala država. Komur bodo odločbo o karanteni izdali zaradi stika z okuženo osebo kjerkoli v notranjosti Slovenije, bo upravičen do 80-odstotnega nadomestila. Zakaj razlika? »Predvsem zato, da damo državljanom znak, naj ob potovanju v sosednje ali morda že zdaj za države z rdečega seznama ravnajo odgovorno, in da bi preprečili, česar se delodajalci najbolj bojijo – morebitna špekulativna potovanja v te države, katerih posledica bi bilo 14-dnevno čakanje v karanteni z višjim nadomestilom,« je pojasnil Janez Cigler Kralj.

Na vprašanje, ali ne bi bilo treba narediti razlike glede na to, ali je država na rdečem seznamu pred potovanjem ali se nanj uvrsti med trajanjem potovanja, pa je minister za zdravje Tomaž Gantar odgovoril, da se sprememba režima za določeno državo ne zgodi čez noč: »Če je danes ena država zelena, jutri ne bo rdeča. Vedno bo narejen prehod, ki bo državljanom v tujini dal dovolj časa za odhod. Če ti vsaj malo spremljajo razmere, jih spremembe ne bodo presenetile.«