Čakalne vrste skrajšali s pol leta na dva tedna

Po indeksu EHCI, ki meri kakovost zdravstvenih sistemov v evropskih državah, je Slovenija lani padla za kar pet mest, na 21. med 35 državami. Stanje zdravstvenega sistema pri nas je po tem indeksu slabše kot, recimo, v Srbiji.

Slabšo oceno smo si prislužili zaradi premajhnega napredka pri uvajanju e-zdravstva, nezadostnega upoštevanja rezultatov in učinkovitosti pri financiranju bolnišnic. Da je stanje pri nas alarmantno, vemo, čeprav se ne opiramo na indekse.

Medtem ko se v slovenskem zdravstvu vrstijo pozivi k reševanju različnih problemov, od pomanjkanja zdravnikov, dolgih čakalnih vrst do korupcije, pa na avstrijskem Štajerskem vso pozornost namenjajo digitalizaciji zdravstvenih storitev, ki korupcijo skorajda povsem onemogoča. Avstrija se s 15 točkami po podatkih evropske komisije uvršča med države, kjer je korupcija v zdravstvenem sistemu najmanj razširjena, Slovenija pa z 41 točkami med tiste, kjer je najbolj. Povprečje EU27 je 33 točk.


​
Velik napredek v avstrijskem zdravstvenem sistemu v zadnjih dveh desetletjih je njegova digitalizacija. Primer dobre prakse, verjetno eden najboljših v Evropi, je sistem zdravstvenih zavodov KAGE, ki združuje pod eno streho 23 bolnišnic in jih medsebojno povezuje v delujočo celoto, kjer bolnikom ni treba skrbeti, ali bodo specialisti, recimo, znali prebrati pisavo drugega specialista in jim na podlagi prebranega pravilno postavili diagnozo.

Smrti zaradi pisanja na roko

Markus Pedevilla, pri KAGE direktor centra za informatiko, pojasnjuje, da so se z digitalizacijo bolnišnic začeli ukvarjati že v devetdesetih. Trenutno končujejo digitalizacijo bolnišničnih kartonov, kamor zdravstveno osebje vpisuje temperaturo, krvni pritisk in druge parametre ter vsa zdravstvena navodila, na primer katera zdravila in preglede bolnik potrebuje. Po sogovornikovih besedah se namreč pogosto izkaže, da ročno napisane zdravniške izvide in navodila napačno razumejo, posledica pa je napačno zdravljenje. »To je velik korak pri zagotavljanju kakovosti. Zaradi nerazumljive pisave zdravnikov se dogaja veliko napak. Neka raziskava je na primer pokazala, da zaradi napačno dodeljenih zdravil v bolnišnicah v ZDA umre 450 ljudi vsak dan. Eden od razlogov, da pacient dobi napačno zdravilo, pa so tudi na roko napisana navodila, ki jih zdravstveni delavci napačno preberejo.«

Poleg tega list papirja zadostuje le za en teden, nato ga je treba zamenjati in ključne informacije prepisati na novega, pri čemer se prav tako dogajajo napake, zamenjajo parametre, zdravila in navodila, pojasnjuje Pedevilla. Z digitalizacijo bolnišničnega kartona bodo zdaj vsi zdravstveni delavci imeli dostop do informacij o trenutnem in preteklem zdravljenju v bolnišnici, in to iz vsakega računalnika v ustanovi. »Zdaj je treba iskati dokument s podatki o bolnišnični terapiji, ki je običajno tam, kjer je pacient. Zdravniki pa se pogovarjajo o njem drugje, kot je nastanjen. To je marsikdaj zamudno, dogaja se tudi, da kartone izgubijo ali zamenjajo.«

Kartoni še zadnja nedigitalizirana točka

To je še zadnji proces digitalizacije postopkov v KAGE. »Vsa preostala dokumentacija v sistemu 23 bolnišnic je že digitalizirana. Vsi izvidi, vse napotnice, vsa zdravniška mnenja. Če pacienta napotijo od enega specialista do drugega, mu ni treba s seboj nositi izvidov in napotnice, ker je vse vpisano v sistemu. Za to smo potrebovali od 15 do 20 let. Digitalizacijo smo izvedli na podlagi platforme SAP in z lastnimi dopolnitvami.« Celotna Avstrija že leta uporablja sistem ELGA, elektronski zapis o pacientu​ z vsemi podatki, do katerega imajo dostop vsi zdravniki, zdravstvene ustanove in farmacevti. To pomeni, da lahko obišče katerokoli bolnišnico, pa ga bodo povsod ustrezno zdravili, saj imajo podatke o tem, kdo ga je zdravil, kje in kako in kakšno je bilo njegovo preteklo stanje. »Sistem je prinesel velikansko izboljšanje dostopa do podatkov, ki bistveno premorejo h kakovostnejšemu zdravljenju.«

Z digitalizacijo so se po sogovornikovih besedah tudi skrajšale čakalne vrste. S podatki, ki so jih začeli zbirati, so bolje izmerili, koliko časa bolnik čaka na obravnavo pri specialistu, prav tako sistem omogoča merjenje dela zdravstvenega osebja. »Za operacijo na očesni kliniki je bilo včasih treba čakati od šest do štirinajst mesecev, po uvedbi digitalnega menedžmenta in digitalne obravnave pacienta pa se je čakalna doba občutno skrajšala. Najbolj nujni primeri so zdaj na vrsti v tednu ali dveh.« Kako digitalizacija pripomore k temu? »Ključno je, da je proces obravnave bistveno bolj pregleden. Poleg tega je pacient v krajšem času napoten od osebnega zdravnika do specialista in hitreje mu postavijo diagnozo,« še pojasnjuje Markus Pedevilla.