Borut Pahor gre prvič v karieri na svobodni trg

Bivši predsednik republike Borut Pahor, ki bo do konca decembra koristil pisarno bivšega predsednika republike, postavlja temelje za nadaljevanje svoje kariere. Bivši evropski poslanec, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik države po naših informacijah postavlja temelje za mednarodno svetovalno in govorniško kariero. Njegov cilj naj bi bil vzpostaviti manjšo svetovalno pisarno z nekaj zaposlenimi, ki bi se financirala s tržnimi prihodki. Borut Pahor, ki je svojo celotno politično kariero preživel na javnih političnih funkcijah, političnih ambicij v Sloveniji menda nima več.

Pahor je včeraj na socialnih omrežjih z zadovoljstvom sporočil, da je bil uvrščen na ugledno londonsko listo govornikov, London Speaker Bureau (LSB). Gre za mrežo približno 150 uglednih in prepoznavnih osebnosti z vsega sveta, med katerimi je bila velika večina nosilcev najvišjih političnih funkcij v svojih državah. Pahor je zadovoljen, da bo za organizacijo njegovih govorov v tujini odslej skrbela »največja in ena od dveh najbolj uglednih tovrstnih agencij na svetu«. Govor je o posredniški agenciji za govorce, ki pa vsaj v srednji in vzhodni Evropi sicer ni preveč prepoznavna.

Med najnovejšimi govorci je tudi Borut Pahor, ki bo kot vrhunski govornik predaval o vojni v Ukrajini in njenih posledicah, o novem svetovnem ravnovesju in kaj se lahko naučimo iz zgodovine. Pahorja so na spletni strani LSB predstavili kot živahnega in zgovornega govorca, ki navdušuje s svojo strastjo do združene, miroljubne Evrope, hkrati pa da je zelo dobro omrežen v evropski politiki. Kot govornik bo specializiran za govore in predavanja o vojni v Ukrajini in njenih posledicah, o novem svetovnem redu in o tem, kaj se lahko naučimo iz zgodovine.

Kako do 250.000 evrov na leto

Pahor kot bivši predsednik republike zdaj zasluži 5000 evrov bruto na mesec. Poleg bivšega predsednika sta v njegovi pisarni zaposleni še svetovalka Alja Brglez in administratorka Dušanka Božič. Skupni stroški za njihove plače za letos znašajo 181.000 evrov, za materialne stroške pisarne je predvidenih 97.000 evrov, za investicije in investicijsko vzdrževanje pisarne pa še 5530 evrov. Najem prostorov za delovanje pisarne pa znaša dobrih 40.000 evrov.

Po oceni strokovnjaka za mednarodne svetovalne posle Pahor potrebuje od 150.000 in 250.000 evrov za delovanje svoje zasebne svetovalne pisarne. Z vidika ustvarjanja prihodkov je uvrstitev na listo LSB dobra priložnost. Ker pa Pahor ni tako mednarodno prepoznaven kot njegov politični vzornik Tony Blair, bivši britanski premier, ki je ustoličil tretjo pot v evropski socialni demokraciji, ne more računati na tako visoke honorarje kot najbolj vidni bivši zahodni politiki. Lahko pa bi z govori zaslužil približno 10.000 do 20.000 evrov na nastop, ocenjujejo poznavalci.

Pahorjev cilj je tudi, da bi svetoval velikim mednarodnim korporacijam. Spomladi je med drugim svetoval visokim uslužbencem Bank of America. Honorar je moral naročnik v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije nakazati v državni proračun. A poznavalci pri tem opozarjajo, da se velike korporacije izogibajo neposrednim stikom s politično izpostavljenimi osebami, kot je Pahor.

Kje Pahorja ne bo?

V zadnjem obdobju v političnih kuloarjih krožijo tudi spini, da naj bi Pahor, po tem ko se mu konec decembra izteče mandat v pisarni bivšega predsednika republike, prevzel vodenje Platforme sodelovanja, ki jo je ustanovil poslanec SDS Anže Logar s somišljeniki. V Pahorjevem krogu, ki je prek Alje Brglez povezan s platformo, pravijo, da gre za neumnost, saj da vsak, ki bolje pozna bivšega predsednika, ve, da nikoli ne bi šel v politični projekt, katerega nosilec je drug politični akter. Svojega političnega kapitala pa Pahor ne namerava razdajati naokrog, razen za uresničitev osebnih ambicij. Če bi se Pahor znova vključil v politiko, bi moral po pravilih LSB zapustiti njeno govorniško listo.

Iz diplomatskih krogov pa je tudi mogoče slišati, da Pahor pri vladi Roberta Goloba ne uživa dovolj politične podpore, da bi ga z njeno podporo poskusili spraviti na katerega od uglednejših oziroma pomembnejših evropskih ali mednarodnih položajev, ki jih sicer običajno zasedajo bivši politiki Pahorjevega ranga. Lakmusov test je bilo prerivanje med Pahorjem in zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki svojega bivšega strankarskega šefa ni videla na mestu posebnega odposlanca za promocijo na koncu uspele kandidature Slovenije za nestalno članstvo varnostnega sveta OZN.