Bolnikom v čakalnih vrstah klic do novega leta

Več zaposlenih, višje plače in zato več vplačanih prispevkov za zdravstvo - to so razlogi za dodatnih 35 milijonov evrov, ki se bodo do konca leta nabrali na računu zdravstvene blagajne (ZZZS). Ta bo tako letos razpolagala z 2,882 milijardi evrov. Z rebalansom finančnega načrta je skupščina ZZZS včeraj prižgala zeleno luč za porabo dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob. Spremenila pa je tudi 147 od 270 členov Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je največja sprememba zdravstvenih pravil (pravic) doslej.
 

Vsak dan je dragocen

Čeprav ZZZS že dlje časa razpolaga s tem podatkom, je vlada Mira Cerarja naredila prvi potrebni korak - spremembo odloka o največji dovoljeni porabi javnega denarja - precej pozno in zato je skupščina ZZZS sprejela rebalans šele včeraj. A tudi rebalans še ne zadostuje za pričetek odpravljanja čakalnih dob. Sprejet mora biti še aneks 2 k splošnemu dogovoru za razdelitev denarja v zdravstvu in izpeljana arbitraža o spornih vprašanjih. Celovita pravna podlaga za začetek dodatnih pregledov in operacij bo tako na voljo šele sredi oktobra, je povedal generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj, ki pa je včeraj tudi dejal, da je verjetnost, da se bo vse to zares zgodilo, zelo velika, zato "bi lahko začeli izvajalci že danes naročati paciente in angažirati zdravnike. Do konca leta je le tri mesece in 13 dni. Vsak dan je dragocen," je dejal Sušelj. "

 

Po novem letu nekaj denarja za rezervo

Tri mesece je malo časa za porabo 35 milijonov evrov za dodatne preglede in operacije. Zato je strokovno javnost skrbi, ali bo zdravstvo to zmoglo ali pa bo denar za zdravljenje ljudi "izgubljen". Minister za zdravje Samo Fakin je včeraj dejal, da bo preostanek denarja možno prenesti v naslednje leto, generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj pa povedal, da bo v tem primeru treba 25 odstotkov ostanka denarja prenesti v rezervni sklad. "To ni stran vržen denar. V bivšo finančno krizo smo vstopili s presežki iz preteklih let in so bile rezerve dobrodošle. Na daljši rok bomo morali oblikovati kakšno rezervo," je dejal. Sušelj si želi drugačnega skrajševanja čakalnih dob: "ZZZS bo predlagal, da se obseg izvedenega enkratnega dodatnega programa (EDP) prelevi v redne programe za 2019. Izvajalci so EDP izvedli, torej to znajo, zmorejo in so kadrovsko pokriti," meni Sušelj.

Kje vse bo ZZZS skrajševal čakalne dobe v 2018?

Upravni odbor ZZZS, ki se je sestal takoj po skupščini, predlaga vladi, da se z dodatnimi 35 milijoni evrov zagotovi količinsko neomejeno plačilo operacij v bolnišnicah: ušes, nosu in grla, operacij ožilja - arterije, vene in krčne žile, operacije na stopalu halux valgus, operacije kile, operacije žolčnih kamnov, endoproteze kolka, kolena in gležnja, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, artroskopske operacije, angiografijo, operacije karpalnega kanala, odstranitev osteosintetskega materiala ter operacije ženske stresne inkontinence.
Prav tako količinsko neomejeno plačilo se zagotovi v zunajbolnišnični dejavnosti za opravljene operacije na ožilju, operacije kile, ortopedske operacije rame in operacije karpalnega kanala.
Zagotovi se plačilo 20-odstotnega preseganja pogodbeno dogovorjenega letnega programa v fizioterapiji in specialističnih pregledov ter drugih zunajbolnišničnih storitev na 31 strokovnih področjih (denimo dermatologija, internistika, otorinolaringologija, rehabilitacija, alergologija, pedopsihitarija, zdravljenje neplodnosti, sklerozacija, ligatura ...).
Prav tako 20-odstotno preseganje programa se plača tudi v zobozdravstvu in njegovih vejah (ortodontija, protetična dejavnost, paradontologija ...), je odločil upravni odbor.
 

In v 2019?

Upravni odbor je sprejel tudi usmeritve za leto 2019: v okviru rednega programa bodo izvedene operacije EDP iz leta 2017, plačilo slikovne diagnostike in presejanja diabetesa bo neomejeno, specialističnih pregledov in zobozdravstvenih storitev pa bi plačali pet odstotkov več kot letos.

Povišanja cen ne bo

Upravni odbor ZZZS pri tej razporeditvi ni upošteval mnenja združenja zdravstvenih zavodov, ki je predlagalo povišanje vseh cen, saj bi po njihovem mnenju bolnišnice le tako lahko izplavale iz rdečih številk. Iz odgovorov je videti, da delata direktor ZZZS in minister z roko v roki. Marjan Sušelj je dejal, da bodo z dodatnimi pregledi in operacijami na določenih področjih lahko izboljšale finančno sliko. Na kaj so se naslonili pri odločitvi, kje bodo skrajševali čakalne dobe, ko pa so od pomladi naprej podatki o čakalnih dobah pomanjkljivi in neprimerljivi? "Podatki so samo razdrobljeni. Natančno vemo, kje so predolge čakalne dobe in denar bo treba usmeriti na ta področja in najti izvajalce, ki so pripravljeni skrajševati čakalne dobe v čim večji možni meri do konca leta. Izvajalci si lahko popravijo finančno situacijo tudi tako, da konkurirajo za denar in s tem dvignejo svoje prihodke," je dejal minister Fakin. Dodatni denar je namenjen delu javnih zavodov in koncesionarjev, sta povedala.

Nova pravila in pravice obveznega zavarovanja

Več kot polovica (147) členov Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je od včeraj spremenjenih. Obsežno spremembo so strokovne službe ZZZS pripravljale od leta 2014. Minister Fakin je v imenu Zveze društev diabetikov Slovenije, katere predsednik je, povedal, da bolniki spremembe nujno potrebujejo. Po besedah generalnega direktorja ZZZS gre za širitev pravic, pa tudi obvladovanje stroškov. Spremembe zadevajo več vsebinskih sklopov, njihov cilj pa je med drugim slednje medicinskim tehnologijam, poenostavitev postopkov, lažja in hitrejša dostopnost do zdravstvenih pravic. Finančni učinek je dodatnih 3,2 milijona evrov letno, dolgoročno predvidevajo prihranek. Dopolnilne zavarovalnice ocenjujejo, da pomenijo spremembe zanje za 1,5 odstotka višje stroške.
Spremembo pravil so včeraj sprejeli brez velike razprave. Vrtela se je zgolj okoli sprememb, ki se dotikajo medicinsko-tehničnih pripomočkov (MTP). V imenu treh gospodarskih zbornic (obrtniške, trgovinske in lekarniške) je Marko Bokal iz Sanolaborja napovedal ustavno presojo novih pravil. Po besedah Sušelj želi ZZZS s spremembami pravil doseči pri MTP takšno stanje, kot pri zdravilih: z določitvijo najnižje cene posameznih MTP znižati cene in povečati konkurenčnost. Zdaj plača ZZZS za medicinsko-tehnične pripomočke letno 74,6 milijonov evrov.