Bojmo se ga, saj je skriti onesnaževalec

Ljubljana –  Letošnja pomlad in tudi današnja zadnja sreda v aprilu, ki velja za mendarodni dan ozaveščanja o hrupu, ni (pre)hrupna, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz), a z rahljanjem koronaukrepov lahko znova pričakujemo onesnaževanje okolja z – velikokrat tudi prekomernimi – »emisijami« decibelov. Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših vzrokov bolezni v Evropi, po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi bil celo na drugem mestu, takoj za onesnaženostjo zraka, sporoča Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza.
 
V Sloveniji smo z uredbo o hrupu cestam z manj kot tremi milijoni vozil ter železnicam z manj kot 30.000 vlaki na leto odvzeli status virov onesnaženja. A po drugi strani ugotavljamo, da ob železniški progi Ljubljana-Dobova z izjemo koronačasa, ko je javni potniški promet po železnici in cestah prepovedan, ljudje dobesedno sobivajo s hrupom. Mimo kakšnih tri tisoč prebivalcev Zgornjega Loga pri Litiji denimo so pred epidemijo korona virusa vsako uro v povprečju pripeljali trije potniški vlaki. Strateško kartiranje hrupa ob železniških progah je pokazalo, da občine Krško, Sevnica in Litija glede na število prebivalcev v stavbah s čezmerno obremenitvijo hrupa zaradi železniškega prometa sodijo med bolj obremenjene. V njih biva pet tisoč ljudi. Tako so na območju Sevnice lani jeseni namerili 252 stavb s 1026 prebivalci, v Krškem 200 stavb s 1445 prebivalci in v Litiji 563 stavb z 2523 prebivalci, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom z železniške proge. Pravico do »tišjega« življenjskega okolja so med 2009 in 2017 na sodišču iskali številni Slovenci. Direkcija za infrastrukturo jim je iz naslova sodnih odločb poravnala za 16,8 milijona evrov odškodnin. Novejše podatke o odškodninah od direkcije še čakamo.
 

Njegove posledice so podcenjene

Hrup, pravijo v Zbornici-Zvezi, je eden najbolj podcenjenih onesnaževalcev okolja, saj v zavesti ljudi ne predstavlja pomembnega vira, ki škoduje in nepopravljivo vpliva na kakovost življenja. Tretjina Evropejcev je vznemirjena zaradi dnevnega hrupa, petino pa hrup moti tudi med spanjem, kar lahko resno vpliva na zdravje. Med občutljive skupine sodijo zlasti starejši ljudje, osebe z avtoimunskimi obolenji, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci.

Jakost zvoka pri normalnem govoru v mirnem prostoru znaša 60 decibelov; po navedbah SZO hrup pod 70 decibeli ne škoduje živim organizmom, ne glede na to, kako dolgo traja izpostavljenost. Nasprotno pa ima izpostavljenost hrupu nad 85 decibeli,  ki traja več kot osem ur dnevno, negativne vplive na človekovo zdravje.

»Posledice izpostavljenosti prekomernemu hrupu se pojavljajo počasi in ko jih opazimo, je največkrat že prepozno. Ob dolgotrajni nezaščiteni izpostavljenosti hrupu začnejo odmirati čutne celice v notranjem ušesu, kar vodi v postopno, nepopravljivo izgubo sluha. Žal pa taka izguba sluha ni značilna samo za starejše prebivalstvo, čedalje več je tudi mlajših, celo mladostnikov, ki jim dokažemo izgubo sluha zaradi izpostavljenosti hrupu, na primer zaradi poslušanja preglasne glasbe in nošenja slušalk,« opozarja Sonja Krajnik, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v otorinolaringologiji pri Zbornici – Zvezi.

Človek, ki je prekomerno izpostavljen hrupu, dodajajo na Zbornici – Zvezi, trpi tudi za motnjami spanja, kar se kaže v slabšem razpoloženju ter zmanjšanih kognitivnih sposobnostih. Dolgotrajno izpostavljenost zvočnemu onesnaženju povezujejo tudi s srčno-žilnimi boleznimi, boleznimi dihal in prebavil, duševnimi motnjami ter slabšim imunskim sistemom.
 

Mladostniki pretiravajo z decibeli

 
Kadar smo izpostavljeni pretiranemu hrupu, svetujejo na Zbornici - Zvezi, uporabljajmo čepke za ušesa. Tudi sobne rastline na okenskih policah ter nasaditev dreves v okolici stanovanjskih objektov zmanjšujejo hrup v stanovanjih za pet pa celo do deset decibelov. Uporabo slušalk odsvetujejo. Toda po podatkih Nijz v Sloveniji celo več kot dvanajst odstotkov mladostnikov posluša glasbo prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe pri visoki glasnosti, tako da pri njih lahko pričakujemo pojav trajnih poškodb sluha, svari Nijz. Sicer pa, kot navaja SZO, samo hrup prometa v zahodni Evropi predstavlja breme bolezni, ki obsega izgubo milijona zdravih let življenja.