Bojazen žensk pred zanositvijo in izgubo službe

»Naša dolžnost je, da izborjene pravice branimo in jih zagotavljamo vsem. Pri uveljavljanju pravic pa stojimo ob strani šibkejšim družbenim skupinam, ki so jim celo osnovne človekove pravice pogosto kršene. Boj za pravice žensk je vedno bil boj za človekove pravice in za demokracijo,« je ob 81. obletnici prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) v Dobrniču dejala osrednja govornica na prireditvi, ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Nesebična pomoč, razumevanje, bratstvo in predvsem tovarištvo so besede, ki so bile včeraj v Dobrniču na partizanski spominski slovesnosti največkrat izrečene. Povedano je bilo tudi, da moramo biti hvaležni učiteljem, ki so nas naučili pisati, in partizanom, da zdaj lahko govorimo slovensko. Pisalo se je leto 1943, ko je od 16. do 18. oktobra v tem delu Dolenjske in v tamkajšnjem kulturnem domu, ki še vedno stoji in so ga pred leti v celoti obnovili, potekal kongres SPŽZ pod geslom »Vse za partizane do končne zmage«. To je bilo edinstveno zborovanje žensk v takratni zasužnjeni Evropi. Sto osemdeset delegatk in bork, ki so zahtevale enakopravnost in volilno pravico ter zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci, je takrat pozdravil tudi predstavnik angloameriške vojaške misije major William Jones. »Bolj so me prepričale te ženske kakor vse depeše glavnega štaba,« je menda izjavil Jones, ki ga je borbeni duh partizank povsem prevzel.

Več kakor 1200 ljudi se je udeležilo spominske slovesnosti v Dobrniču. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Delegatke za kongres so bile določene v vseh delih Slovenije. Dekletom so dajali zatočišče prebivalci iz okoliških vasi. Prav zgodovina slovenskih žensk je zgodba o boju proti vojni, proti fašizmu in nacizmu ter za človeka vredno življenje. In prav na to je opozorila tudi ministrica Asta Vrečko. Po njenem prepričanju se ne sme prezreti, da so v času druge svetovne vojne ženske poleg neposrednega udejstvovanja v narodnoosvobodilnem boju prevzemale nase skrb za družine, ki so ostale brez moških. Negovale in zdravile so ranjene, prale in šivale so oblačila za partizane. Posledica njihove borbe za enakopravnost je v ustavi zapisan 55. člen, ki določa pravico za svobodno odločanje o rojstvu otrok.

Asta Vrečko, ministrica za kulturo FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»Živeti v miru in domu, kjer iz pipe teče čista voda, s katero lahko umijemo svoje otroke, preden gredo v šolo, je privilegij. Tudi v Sloveniji. Živeti v složnih, nekonfliktnih odnosih, kjer ženska ni žrtev nasilja in kjer se lahko zanese na to, da nikdar ne bo žrtev nasilja, je danes, žal, prav tako še vedno privilegij. Žal, tudi v Sloveniji. Vse to so privilegiji, čeprav gre za temeljne človekove pravice in dobrine, ki bi morale biti dostopne prav vsakomur,« je opozorila ministrica. Prireditev, na kateri se je zbralo več kot 1200 ljudi, so organizirali Društvo Dobrnič, Občina Trebnje in trebanjska zveza borcev. Za dobro počutje pa so poskrbeli dobrniški gasilci. Pokroviteljica proslave je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Ženske pravice nekoč in danes

Številni so se včeraj udeležili tudi pohoda iz Dolenjskih Toplic in Žužemberka do Dobrniča, ki poteka po odseku evropske pešpoti E7 ter je poimenovana po partizanski spomeničarki in domačinki Mari Rupena. Rupenova je bila delegatka prvega kongresa SPŽZ in njena prva sekretarka, po vojni pa je bila neutrudna aktivistka za izboljšanje položaja kmečkih žensk in za razvoj podeželja na območju Dolenjske. Vera Klopčič iz Društva Dobrnič in hči Mare Rupena je položaj žensk v sedanji družbi za Delo ocenila kot zelo dober. »V zgodovinskem kontekstu se v primerjavi s položajem žensk v drugih evropskih državah vidi, da so si pogumne Slovenke med prvimi v Evropi izborile pravice, ki jih uživamo tudi danes. V svetovnem merilu pa spadamo v privilegirani del sveta, kjer so ženskam dostopne možnosti zaposlovanja, izobraževanja in nastopanja v javnem življenju,« je povedala Klopčičeva.

Vera Klopčič FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Na področju varstva človekovih pravic pogreša več spoštovanja zasebnosti in integritete vsakega posameznika, tudi na področju varstva pravic žensk. Ugotavlja, da na nobenem področju pravnega urejanja ženske niso v podrejenem položaju. »Kljub temu so v praksi in v vsakodnevnem življenju še prisotni tudi patriarhalni modeli sobivanja, po katerih se od žensk pričakuje, da ostanejo v podrejenem položaju v družini. Spodbudno je, da so ženske mlajše generacije bolj samozavestne pri postavljanju življenjskih prioritet in dosegajo izredne rezultate na vseh področjih – od umetniškega in znanstvenega področja do izražanja svojih potreb in udejstvovanja v družbenem življenju,« je sklenila Klopčičeva.

Terezija Potočar FOTO: Bojan Rajšek/Delo

O položaju žensk nekoč in danes je za Delo govorila poveljnica spominske partizanske čete Terezija Potočar. Že v ustavi iz leta 1974 je bilo zapisano svobodno odločanje o rojstvu otrok. Tudi porodniški dopust se je takrat iz nekaj mesecev podaljšal na eno leto. Zagotovljeno je bilo izobraževanje. Tako so bile ženske bolj vključene v družbeno življenje in zaposlene. Zaposlitev pa je ženskam prinesla tudi več svobode na njihovi osebni ravni in tudi v družbenih odnosih, je povedala sogovornica. »Tudi na ulici je bil odnos do žensk spoštljiv, in ko sem odraščala in pozneje študirala in živela v mestu smo bile svobodne in počutile smo se varne, ko smo se v poznih urah vračale domov,« se spominja Potočarjeva.

Partizanske slovesnosti so se udeležili številni praproščaki. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Po letu 1991 se je proces vključevanja žensk v procesih družbenih struktur nadaljeval. Po njenem prepričanju so ženske v današnji družbi glede na sposobnost in izobrazbo manj plačane za enako delo kot moški in ne zasedajo vodilnih položajev enakopravno. Mlajše ženske imajo težave pri zaposlovanju, ker jih zaposlujejo za določen čas in jim potem podaljšujejo zaposlitev za krajše obdobje. Po njenem mnenju sta v sedanji družbi med mladimi ženskami prisotna negotovost in strah v smislu, »če bom zanosila, ne bom imela službe«. »Ob branju novic pa je srhljivo spoznanje, koliko nasilja in žrtev nad ženskami je v naši demokratični družbi, v kateri se vrednote spoštovanja drugačnosti in do žensk nasploh pojmujejo le skozi lastno prizmo razmišljanja,« je povedala Potočarjeva.