Bodo subvencije šolnin ustavile capljanje za tujino?

Ljubljana – Delež odraslih Slovencev, vključenih v formalno in neformalno izobraževanje, še vedno za odstotek zaostaja za povprečjem držav OECD. Razlike so opazne predvsem pri tistih, ki nimajo srednješolskega spričevala, medtem ko so terciarno izobraženi nadpovprečno vključeni v nadaljnje šolanje.

Leta 2016 je bilo v eno od oblik izobraževanja vpisanih 46 odstotkov odraslih, kažejo pred kratkim objavljeni podatki OECD. Le 15 odstotkov anketiranih, ki niso imeli končane srednje šole, se je vključilo v dodatno izobraževanje, povprečje drugih držav pa je znašalo dobro četrtino prebivalstva. Pri tistih z dokončanim študijem je zgodba drugačna: 71 odstotkov jih je izobraževanje nadaljevalo, povprečje OECD je pet odstotnih točk nižje.





Organizacija nas je lani okrcala zaradi nezadostnega sodelovanja med vsemi akterji na tem področju ter razpršenimi pristojnostmi občin in ministrstev, tudi pri financiranju. Ministra za izobraževanje Jerneja Pikala je posebno skrbel majhen delež šolajočih se med nizko kvalificiranimi, brezposelnimi in starejšimi odraslimi. Napovedal je izdelavo nacionalnega programa izobraževanja odraslih 2021–2030, na ministrstvu pravijo, da bodo izhodišča zanj pripravili predvidoma do konca leta, prihodnje leto jih bodo dopolnili s podrobnimi cilji in vsebino.
 

Kako bodo vključili delodajalce?

Kot odgovor na slabo funkcionalno in digitalno pismenost odraslih – v primerjavi z razvitimi industrijskimi državami – je minister omenil programe za dopolnjevanje kompetenc, omogočanje do- in prekvalifikacij ter tesnejše sodelovanje s podjetji. Kako bodo v reševanje problematike vključili delodajalce, še ne razkrivajo, a razlagajo, da so v nastajanje programa poleg njih vpeti predstavniki ministrstev, sindikatov, stroke, izvajalcev izobraževanj in lokalnih skupnosti. Med njegovimi prednostmi bodo že te: splošno izobraževanje odraslih, izobraževanje za zvišanje izobrazbene ravni in usposabljanje za potrebe dela.

Požar v zadnjem obdobju gasijo z dodatnimi vlaganji, ki jih tudi še napovedujejo. Letos je iz proračuna predvidenih 77 milijonov evrov za izvajanje letnega programa, velik del prihaja iz evropskega socialnega sklada. Izvajajo se projekti za pridobivanje znanj s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije za nižje izobražene in sofinanciranje šolnin tistim, ki so končali srednjo šolo. Pri obeh so v ospredju starejši od 45 let.

Storjeni so bili še koraki za več odraslih v vseživljenjskem učenju; na ministrstvu pričakujejo, da bo vanj med letoma 2018 in 2022 vključenih 20.304 ljudi, od katerih bo tri četrtine starejših od 45 let. Lani se je neformalno izobraževalo 2415 brezposelnih, hkrati so več kot 12.000 odraslim sofinancirali študijske krožke in obiskovanje univerze za tretje življenjsko obdobje.

Posameznike z nizko ali nedokončano srednješolsko izobrazbo pod sloganom Vsak je svoje šole kovač javni štipendijski sklad spodbuja, da se vrnejo k učnemu procesu. Ko ga končajo, se lahko prijavijo za sofinanciranje šolnine ter dobijo 2500 evrov povračila. Več o različnih možnostih izobraževanja odraslih bo mogoče izvedeti na dnevih svetovalnih središč, ko bodo med sredo in petkom organizirali brezplačne delavnice, predavanja in dneve odprtih vrat.