Benzen in prah »morita« tudi na naši strani

Ljubljana – Če k meritvam ob slovensko-italijanski meji, ki kažejo desetkrat preseženo vsebnost prašnih delcev ter 90-kratno preseganje benzena, prištejemo 83 smrti žaveljskih železarjev zaradi tumorjev od leta 2000, koliko možnosti še ostaja, da onesnaženja na slovenski strani ne povzroča tuja železarna? Nobenih, pravijo v AAG, zato evropsko komisijo pozivajo, naj ukrepa.

Slovenski in tržaški okoljevarstveniki AAG so Italijo evropski komisiji »zatožili« zaradi kršitve okoljske zakonodaje, tudi zaradi kršitve načela previdnosti in opustitve dolžnega ravnanja z odpadki na morju in kopnem. Toda podlaga njihovim argumentom niso meritve slovenske okoljske agencije, ampak monitoring zdravstvene slike prebivalcev in meritve, ki so jih opravile italijanske zdravstvene oblasti in institucije. Te so ob neustreznem skladiščenju odpadkov na kopnem zaznale tudi izpuste v morje in v okolici Žavelj tudi dvakrat tolikšno umrljivost (skoraj 26.500 smrti) kot v bližnjem primerljivem mestecu Taranto (14.700). To je dodaten argument za uvedbo postopka proti republiki Italiji, so prepričani okoljevarstveniki z obeh strani meje.
 

Minister Leben prekinil slabo prakso

»V okolici ni nobene podobne industrije, in če veter piha v italijanski smeri, Luka Koper nima nobenega vpliva na onesnaženje,« pojasnjuje predsednik AAG Vojko Bernard, ki je poziv poslal tudi ministrstvu za okolje (Mop) in občinam slovenske Istre. Po treh dneh še ni prejel nobenega odgovora, od Mop, kot je povedal za Delo, pa je »tudi malo verjetno, da ga bo«. »Slovenska vlada kljub večkratnim opozorilom v preteklosti še nikoli ni zaščitila svojih državljanov, kaj šele slovenske manjšine, živeče v sosednji državi,« je kritičen Bernard. A tokrat bo Mop očitno ravnal drugače. Minister za okolje Jure Leben je, kot je povedal za Delo, že zaprosil za sestanek pri italijanskem ministru za okolje in naročil tudi monitoring zraka v okolici: »V okolici železarne bodo postavili nove merilce kakovosti zraka, ki bodo pokazali dejansko onesnaženost okolice.«
 

V Kopru leta molčali, otroci vse bolj bolni

}

Na vzročno povezavo med izpostavljenostjo benzenu in novotvorbami že leta opozarja tudi medicinska stroka – a konkretnega oziroma »uradnega« dokaza, da segajo vplivi žaveljske železarne na slovensko stran meje, AAG, priznava, nima. »Kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji že več kot deset let ne merijo,« pravi Bernard. Arso je na domnevno spornem območju postavil mobilno merilno postajo, ki meri ozon, kaj več od tega pa krajanom ni uspelo doseči. Gre za krajevne skupnosti pod okriljem občine Koper, ki je njihove zahteve, pravi Bernard, preprosto prezrla: »Ni merila rakotvornih snovi, locirana pa je bila na vetrovnem mestu, povsem neprimernem za meritve. Razen v primeru ozona norme niso bile presežene.« Vendar onesnaženje ob meji presega tudi najbolj onesnažena slovenska mesta. »Koncentracije žveplovega dioksida so primerljive s Celjem in dvakrat višje kot v Trbovljah, dušikovih oksidov so namerili toliko kot ob avtocesti v Mariboru, neverjeten je podatek o prašnih delcih, katerih mejna vsebnost je 'samo' osemkrat presežena … Če k temu dodamo še študijo o obolevnosti otrok, med katerimi so rekorderji z Miljskih hribov, so ukrepi nujni,« sporoča AAG Evropi.



Onesnaženje v Žavljah ima dolgo brado. Že pred več kot petimi leti so tržaški raziskovalci opozarjali na preseganje vsebnosti benzena v zraku, ki so bile za tretjino višje od dovoljenih petih mikrogramov na kubični meter. Če so se skupaj s prebivalci borili za zaprtje železarne, poskuša njen sindikat ubraniti več kot petsto delovnih mest železarjev in še več sto pri »podizvajalcih«, povezanih z železarno, ki naj bi jo iz okoljevarstvenih razlogov zaprli že leta 2015.