Arso dovolil Albaughu štirikrat povečati proizvodnjo pesticidov

Februarja letos je Arso proizvajalcu pesticidov, družbi Albaugh iz Rač, ki se nahaja na vodovarstvenem območju tretjega reda, izdal okoljsko soglasje (OVS) za štirikratno povečanje zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev. Na soglasje se je pritožil stranski udeleženec Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov – Rovo, ki zahteva, da okoljsko ministrstvo (Mop) odločbo v celoti odpravi.

Medtem ko občina Rače v širitvi proizvodnih zmogljivosti ne vidi težav, se je Rovo pritožil prav zaradi nameravanega povečanja zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev s 5000 na 23.248 ton na leto pri letnem obratovanju naprave 270 dni, izpostavili pa so tudi gostejši promet tovornih vozil – s sedanjih 200 na 1450 vozil dnevno. Kot pojasnjuje član Rova Gorazd Marinček, njihova zahteva, da se odločba Albaughu, čeprav je ta nekaj korakov »dobre volje« vendarle storil, v celoti odpravi, temelji na neuporabi materialnega predpisa in na napačni ugotovitvi dejanskega stanja. »Po našem prepričanju morajo proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev umakniti z vodovarstvenega območja. Če nas bo Mop zavrnil, bomo šli v upravni spor, pripravljamo pa se tudi za Evropsko sodišče za človekove pravice. Če bo treba, se bomo zaradi kršitve splošne deklaracije o človekovih pravicah obrnili tudi na Združene narode,« napoveduje Marinček.

Rovo je že leta 2018 nasprotoval izdaji soglasja Albaughu zaradi kršitve 69. člena zakona o vodah, ki na vodovarstvenih območjih prepoveduje proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi. Arso jih je tedaj zavrnil, češ da Albaugh ne bo gradil objekta. Kot pravi Marinček, to drži: »Kajti Albaugh želi graditi napravo oziroma postaviti nove proizvodne linije. Vsakomur je jasno, da na dvajset let starih napravah oziroma linijah zmogljivosti ne bi mogli štirikrat povečati.«



Rovo Arsu še očita, da pri odločanju ni upošteval 202. člena zakona o vodah iz leta 2002, po katerem mora lastnik objekta ali naprave na vodovarstvenem območju to v roku prilagoditi zakonu ali jo odstraniti. Zato so tako soglasje kot vse dopolnitve okoljskega dovoljenja Albaughu po njihovem nezakoniti. »Kako je mogoče, da so vsi ministri od leta 2002 do zdaj spregledali 202. člen? Ko je Pinus (predhodnik Albaugha, o. p.) ugašal, bi ga morali ugasniti. Takratni okoljski minister Janez Podobnik je prvi, ki je spregledal zakonsko dolžnost, da pripravi izvršilni predpis, in za njim tudi vsi ostali,« dodaja Marinček.
 

V zrak 12 ton onesnažil

Spomnimo, da je Albaugh sprva želel znova zagnati sintezo glifosata, a jo je zaradi pritiska javnosti opustil, vztraja pa pri načrtih za povečanje tako imenovane formulacije glifosatnih pripravkov, ki jih večinoma izvozijo na evropske trge. Arso je Albaughu poleg že omenjene proizvodnje izdal tudi soglasje za nov postopek formulacije pripravkov brez glifosata, opustiti pa nameravajo proizvodnjo insekticidov.

Albaugh je po zadnjih podatkih Arsa leta 2019 v zrak emitiral skoraj 12 ton onesnažil, med njimi največ, 10,7 tone, dušikovih oksidov, 642 kilogramov ogljikovega monoksida, 230 kilogramov rakotvornega skupnega organskega ogljika, po dobrih 180 kilogramov prašnih delcev in žveplovega dioksida, 0,36 kilograma težkih kovin in skoraj deset kilogramov anorganskih klorovih spojin.

Medtem ko je Albaugh leta 2018 po podatkih baze Gvin ob 37,5 milijona evrov prihodkov ustvaril 1,8 milijona izgube, je v 2019 prihodke povečal za šest milijonov, izgubo pa zmanjšal na slabega pol milijona evrov.