Ankaran išče svojo novo urbano podobo

Ankaranska občina je z novim prostorskim načrtom, ki so ga občinski svetniki sprejeli v zadnjem delu minulega leta, zastavila celovito prenovo kraja. Povsem na novo so zasnovali območje poselitve, turističnega in gospodarskega razvoja ter prometne ureditve. Med osrednjimi projekti je preureditev središča naselja, ki bi ga s promenado povezali z obalo in morjem.

Nastanku ankaranske občine pred nekaj manj kot desetimi leti je botrovalo prav nestrinjanje prebivalcev s prostorsko politiko nekdanje koprske občinske uprave, ki je ankaranski polotok nameravala pozidati s turistično-apartmajskimi naselji. Hkrati pa so Ankarančani zahtevali tudi več besede pri širitvenih načrtih pristanišča.



Najmlajša in najmanjša med istrskimi občinami je tako prva dobila krovni prostorski dokument, s katerim so se odrekli starim prostorskim načrtom. V njem so namesto pretekle razpršene gradnje zastavili strnjeno širitev naselja, velik poudarek so dali ohranitvi zelenih površin, vključno z zaščitenim obmorskim pasom, krajinskim parkom Debeli rtič ter kmetijskimi in gozdnimi površinami. V okviru prometne strategije so predvideli mrežo kolesarskih in pešpoti, speljanih tudi vzdolž obale in ob osrednji Jadranski cesti. Tu naj bi poskrbeli za omilitev prometa z ureditvijo treh večjih parkirnih površin – z ene strani pri Sv. Katarini, z druge na Lazaretu, medtem ko bi v središču naselja vkopali tri garažne hiše.
 

Z javnim natečajem do novih rešitev

Za preureditev osrednjega trga, ki naj bi dobil novo urbano podobo, bodo razpisali javni natečaj. Ta naj bi obenem prinesel rešitev za novo promenado, ki bi naselje povezala z obalo. Ob njej naj bi se zvrstile vse pomembnejše družbene vsebine – od novega kulturnega doma in zdravstvenega doma do upravnega središča, knjižnice, centra starejših občanov in dnevnega centra, trgovsko-oskrbnega centra, morda tudi nove šole in vrtca. Največji izziv bo premostiti Jadransko cesto, ki deli kraj na dva dela. Ena od možnosti je, da bodo cesto, ki je sicer državnega pomena, v središču naselja vkopali, spet druga, da bodo na tem območju uredili skupnostni prostor po zgledu ljubljanske slovenske ceste. Promenada naj bi se zaključila z novim mandračem in osrednjim potniškim pomolom.



Območje, namenjeno kampiranju, je v prihodnje predvideno na Debelem rtiču, kjer naj bi v okviru krajinskega parka nastal butični ekoresort z mobilnimi hiškami oziroma glampingom. V ospredju ankaranskih načrtov pa je tudi ureditev novega pokopališča, za kar so že izvedli javni natečaj in naj bi ga začeli graditi še letos.

Cilj, ki ga izpostavlja ankaranski župan Gregor Strmčnik, je, da bi Ankaran postal četrto obmorsko središče in v tem smislu enakovredno Kopru, Izoli in Piranu. Pri naložbenih načrtih računajo na lastne vire, evropska sredstva, na premoženjsko delitev s koprsko občino, ki še ni zaključena, pa tudi na dogovore o lastništvu zemljišč z državo (na osnovi medsebojnih prodajnih pogodb z državo so si pred dobrim mesecem zagotovili več kot osem milijonov evrov).
 

Stebri kulturne identifikacije

Pred sedemdesetimi leti je bilo v Ankaranu le nekaj deset kmetij, danes pa je to naselje z več kot 3000 prebivalci in v prihodnjih dveh desetletjih naj bi se njihovo število – po zdajšnjih načrtih – povečalo na 5000. »Čeprav gre za območje, kjer se je gostejša poselitev začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, identiteto Ankarana vsekakor predstavljajo morje s svojevrstnim pogledom na Izolo in piranski polotok, nekdanji benediktinski samostan s parkom, Debeli rtič, zavarovan kot krajinski park, podoba miljskih gričev, konec koncev so del ankaranske identitete tudi luški žerjavi,« meni Tadej Glažar, profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki je skupaj s slovenskimi in švicarskimi kolegi ter študenti sodeloval pri snovanju novih prostorskih rešitev za naselje.



Po njegovih besedah ima Ankaran izjemen potencial, a je prav zaradi svoje strateške lege in številnih interesov danes v posameznih delih degradirano območje. »Z ustanovitvijo občine so še pravočasno uspeli ustaviti špekulacije z zemljišči, ki bi lahko povzročile nepopravljivo škodo,« ocenjuje. Prepričan je, da je edini pristop, ki vodi k pravim prostorskim rešitvam, trajnostna naravnanost ter komunikacija lokalne oblasti s krajani in drugimi akterji v okolju. »Vsi, od različnih lokalnih društev do vojske in policije, ki imata svoje objekte v Ankaranu, Rdečega križa, bolnišnice Valdoltra in turističnega podjetja Adrie Ankaran, so podprli zeleno usmeritev občine. Sezonski turizem je potrebno preusmeriti v zdraviliški, agrokulturni in športni turizem,« razlaga. Glažar ob tem omeni, da bi prihodnji razvoj pristaniške dejavnosti moral predvideti umestitev več visokotehnoloških vsebin, ki bi prinesle višjo dodano vrednost in nova delovna mesta.
 

Povečanje javnega prostora

»Trenutno je več kot tretjina ankaranske občine ograjene, zdi se, da Ankaran prečkaš v nekakšnem koridorju,« razlaga Maja Šinigoj iz podjetja Locus, ki je izdelovalo ankaranski občinski prostorski načrt. Ograjena nista le pristanišče in bolnišnica, pač pa so ograjene tudi turistične in zdraviliške dejavnosti. »Naš namen je bil razširiti javni prostor, ki so ga v preteklosti vse bolj krčili. Namesto visokih ograj smo, tam, kjer je bilo mogoče, predvideli odprte prostore ali omogočili omejevanje z zelenimi razmejitvenimi elementi,« pripoveduje sogovornica.



Druga večja težava, ki so jo morali rešiti, pa je bil težko prehoden obalni pas. Vzdolž bolnišnice Valdoltra, ki zgodovinsko zaseda del obale, pa so predvideli leseni ponton ali mostovž – po zgledu Sečoveljskih solin –, ki bi segal čez zaliv. »V pas med obalo in Jadransko cesto ne bo mogoče več umestiti novih površin za gradnjo, izjema je le območje, namenjeno razvoju zdravstvene dejavnosti. Prav tako smo se odrekli povsem neprimerni pozidavi Miljskih hribov. Velik poudarek pa smo namenili ohranitvi tradicionalne krajine z oljčniki, vinogradi in gozdovi,« pojasnjuje. Kot alternativo prometu z osebnimi motornimi vozili pa so snovalci prostorske ureditve poleg kolesarskih in pešpoti predvideli tudi javni potniški promet, tako po kopnem kot po morju.