Termit: Izrečena prepoved predelave odpadkov je veljavna tudi po 13. oktobru

V družbi Termit so zavrnili današnje navedbe župana Občine Moravče Milana Balažica, da se jim 13. oktobra izteče trimesečna prepoved delovanje naprave za predelavo odpadkov. Prepoved namreč velja do prilagoditve delovanja naprave do predpisanih mejnih vrednosti ali pravil ravnanja, so zapisali v odzivu na Balažiceve besede. Poudarili so, da je bilo v njegovi izjavi izrečenih veliko neresnic.
 

Ni bilo navedeno, da gre za trimesečno odpoved

Tako so bili med drugim prek Balažica prvič seznanjeni, da naj bi bila odločba o prepovedi sprejema in predelave odpadkov trimesečna in da naj bi potekla 13. oktobra. »Če bi župan in predstavnik LIM dobro preučila odločbo okoljske inšpekcije, bi ugotovila, da v njej ni navedeno, da gre za tri mesečno prepoved, temveč za prepoved do prilagoditve delovanja naprave do predpisanih mejnih vrednosti ali pravil ravnanja. 13. oktobra se torej družbi Termit ne izteče trenutna prepoved delovanja naprave za predelavo odpadkov,« so izpostavili.

Odločba inšpekcije za okolje, ki je prepovedala delovanje naprave za predelavo odpadkov, še vedno velja, so zatrdili. »V Termitu se prepovedi držimo, čeprav nam z vsakim dnem nastaja velika gospodarska škoda,« so dodali. Na odločitev inšpekcije so se pritožili, ker so prepričani, da so ves čas ravnali odgovorno do okolja in da okoljska škoda ni bila povzročena.
 
So pa pojasnili tudi svojo plat incidenta, ko so občani po besedah župana Balažica občino obvestili o smradu, ki je prihajal iz območja dejavnosti Termita, in so posredovale službe civilne zaščite. Pojasnili so, da sodelujejo v projektu organizacije EIT Raw Materials, imenovanem BioLeach: Innovative Bio-treatment of Raw Materials.

»Namen projekta je razvoj novega, okolju prijaznega načina obdelave mineralnih surovin, ki v celoti nadomešča snovi, ki so se do sedaj uporabljale pri predelavi mineralnih surovin. Končni cilj projekta je razvoj postopka bio izluževanja, s katerim se bo očistilo pesek do te meje, da bo primeren za uporabo v steklarski industriji,« so zapisali.



V ta namen je Termit v svojem rudniškem prostoru zgradili tri bazene, v katerih poteka pilotni projekt. Balažic naj bi skupaj s predstavniki ljudske iniciative v rudniški prostor nepooblaščeno vstopil v času, ko so slovaški strokovnjaki iz univerze v Košicah tam izvajali projekt. »Pri tem so tuje strokovnjake legitimirali ter zaslišali, poleg tega pa celotno območje fotografirali, s čimer so ogrozili EU projekt. Nato so, ne da bi sprva obvestili družbo Termit, na območje priklicali še gasilce CZR Domžale, pripadnike Civilne zaščite Moravče, policiste policijske postaje Domžale in mobilni laboratorij Elme,« so pojasnili.

Balažic je sicer v današnji izjavi po srečanju z ministrom Zajcem zatrdil, da ni nikamor nepooblaščeno vstopal, saj se je zgolj sprehodil po cesti, ki je javno dobro. Termitu je očital, da se je spornega eksperimenta lotil, ne da bi predhodno obvestil lokalno skupnost, mobilna enota laboratorija Instituta Jožef Stefan (IJS) pa je po njegovih besedah odkrila »cel kup nepravilnosti«.
 

Dogajanje so pristojnim službam prijavili občani

Iz moravške občine so medijem posredovali tudi poročilo Instituta Jožef Stefan (IJS), ki je opravil meritve in laboratorijske analize tako v mobilnem laboratoriju kot v laboratorijih instituta. Poročilo pritrjuje navedbam Balažica, da so dogajanje pristojnim službam prijavili občani.

Na IJS so med drugim izpostavili, da improvizirani bazeni, ki so narejeni z izkopom na nasutem terenu in prekriti z belo plastično folijo, predstavljajo ogrožanje okolja, saj niso zaščiteni z ograjo in se vanje glede na analize najverjetneje »nekontrolirano odlagajo odpadne vode neznanega izvora, lahko tudi s strani nepooblaščenih oseb ali podjetij«.

Konstrukcija bazenov, globina in odtoki bazenov na terenu niso označeni ali opisani. Prav tako ni opozorilnih tabel, ki bi naključne sprehajalce opozarjale na nevarnost ali omejen dostop. Odpadna voda v teh bazenih predstavlja vir onesnaženja zraka zaradi izhlapevanja hlapnih kemikalij in onesnaženja tal zaradi pronicanja, razlivanja ali morebitne netesnosti plastične folije na dnu bazenov, so zapisali.

Hlapi in vonji organskih spojin v odpadni vodi so zaradi gnitja in drugih bioloških procesov, ki so posebej intenzivni ob toplem vremenu in nizkem zračnem tlaku, moteči za sprehajalce na področju deponij, ne predstavljajo pa večje nevarnosti za onesnaženje zraka v bivanjskih naseljih. Bi pa lahko odpadna voda iz omenjenih bazenov v primeru puščanja ali izlivanja ogrozila podtalnico in potok Drtijščica, še navaja poročilo.

Elme je zato priporočil, da si stanje ogledajo pristojne inšpekcijske službe.