Slovenska narava je v težavah

Slovenija ni tako čudovito zelena država, za kakršno jo razglašamo. Naši naravi gre slabo, kaže najnovejše poročilo Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). A to ni le katastrofalna novica za rastline in živali, temveč tudi za nas, ljudi. Naše zdravje je ogroženo, politika mora ukrepati.

Več kot polovica od 201 rastlinske in živalske vrste, ki jih obravnava poročilo, je v slabem ali nezadostnem stanju ohranjenosti. Dobro gre le tretjini vrst, za okoli 20 odstotkov pa ni dovolj podatkov za oceno. Najbolj zaskrbljujoče je stanje dvoživk, za kar devet od desetih vrst skrbimo slabo ali nezadostno, in žuželk (zlasti metuljev, kačjih pastirjev in hroščev); kar tri četrtine jih je v slabem ali nezadostnem stanju ohranjenosti. Žuželke so hrana številnih drugih vrst – ptic, sesalcev – in podatek, da izginjajo, je alarmanten tudi zanje. Če se bodo trendi nadaljevali, lahko razpade celoten ekosistem, opozarja Martina Kačičnik Jančar, vodja odseka za biotsko raznovrstnost pri ZRSVN. Slabšajo se tudi trendi ohranjenosti rib, rakov, plazilcev in netopirjev.



Najbolj vrste ogrožajo posledice kmetijske dejavnosti, urbanizacije in industrializacije ter antropogeno spreminjanje vodnih ekosistemov. Za kmetijstvo se tudi v prihodnje pričakuje, da bo poslabševalo stanje biotske raznovrstnosti, podobno za poseganje v vodne ekosisteme, na področju urbanizacije in industrializacije pa so se slabi trendi nekoliko obrnili.

Poleg rastlin in živali poročilo obravnava stanje ohranjenosti 60 habitatnih tipov na celotnem območju države. Slabo ali nezadostjo ohranjenih je dobih 60 odstotkov habitatov (kar tretjina v najslabšem možnem stanju), le slabih 40 jih je v ugodnem stanju. Najslabše so ohranjene celinske vode, travišča ter barja in močvirja, ki jih enako kot rastline in živali najbolj ogrožajo kmetijstvo, urbanizacija in poseganje v vodne ekosisteme.
 

Kmetijstvo mora odšteti več za naravo

Poročilo ZRSVN je del obveznosti Slovenije kot članice EU o spremljanju stanja ohranjenosti vrst po direktivi o habitatih, ki skupaj z direktivo o pticah predstavlja temelj za ohranjanje biotske raznovrstnosti na ozemlju držav članic EU. Direktivi sta tudi osnova za oblikovanje omrežja posebnih varstvenih območij Natura 2000. Poročanje o izvajanju nacionalnih predpisov, sprejetih na njunem temelju, poteka vsakih šest let. Poročilo o stanju ptic bo zaključeno predvidoma konec julija, obrise pa ponuja zadnji monitoring vrst kmetijske krajine, ki kaže zmeren upad v obdobju 2008-2018.



Posamezni projekti ne morejo rešiti slovenske narave, reši jo lahko politika s sprejemanjem takšnih odločitev, ki bodo prispevale tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti, so jasni pri ZRSVN. Kačičnik Jančarjeva izpostavi kmetijsko politiko, kjer se obrača ogromno denarja. Slovenija iz evropskega proračuna za kmetijstvo vsakih šest let dobi dve milijardi evrov, varstvu narave bi morali nameniti večji delež teh sredstev kot doslej.
 

Več zelene infrastrukture

Rešitev za boljše ohranjanje biotske raznovrstnosti je tudi zelena infrastruktura, mreža naravnih in polnaravnih območij, ki opravljajo širok nabor ekosistemskih storitev, denimo zeleni koridorji za divje zveri, prehodi za dvoživke, sklenjena travnata območja, poplavna območja …. Njihovo načrtovanje in uveljavljanje je težko, ker je povezano s stroški. Glavno besedo ima še vedno kapital, ki gleda le na kratkoročno cenovno učinkovitost, dolgoročno pa so vlaganja bistveno manjša, pravi direktor ZRSVN Teo Hrvoje Oršanič.