Reševanje planeta

O prihodnosti ni mogoče pridigati eno, recimo, kako okoljsko neizogibno je zeleno, in delati nasprotno – živeti neozaveščeno po starem. Temeljni premiki v drugačno družbo so resda počasni, a nakazana smer se zdi prava: v Franciji so se podali na ekološko pot tudi z demokratičnim osnovanjem državljanske konvencije za podnebje.

Potem ko so pred osmimi meseci z žrebom izbrali sto petdeset državljanov, je naključno zbrana druščina pred dnevi, po nepreštevnih urah premišljevanj, študija in razprav, predložila vladi 150 natančno razdelanih predlogov, kako doseči, da bi do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990) za 40 odstotkov znižali izpuste toplogrednih plinov.

Ukrepi, ki se jih je treba lotiti – da bo življenje znosno tudi za generacije, ki šele odraščajo –, so premišljeni na 600 straneh in vredni preslikave: nujno da je posodobiti ustavo, sprejeti zakonodajo o ekocidu, pošteno obdavčiti letalski promet, spodbujati digitalizacijo, da bi se izognili premikanju, predrugačiti avtomobilsko industrijo, nehati oglaševati škodljive izdelke in gotovo poceniti vlak ...

Državljanska konvencija je lahko velik korak naprej od pouličnega besnenja in kričanja, kaj vse je okoljsko in politično narobe, obljublja premik za dobro demokracije. Če bo vladajoča politika prek različnih procedur, tudi referenduma, sprejela predloge – to je, jasno, v veliki meri pričakovano –, se lahko drobne zmage nadeja prav tako planet. Predsednik Emmanuel Macron bo predlagateljem v živo prisluhnil konec junija ...

Ni enostavno reševati planet s spreminjanjem civilizacije, kajti lobiji so močni, nekateri celo vsemogočni, zato bodo bitke, tudi ideološko, srdite. Vmes se bo lomilo staro, tudi tragično se bodo izgubljale službe in stare prakse, a hkrati se bodo spodbudno odpirale nove priložnosti. Zmeraj se. Ni poslednjega, ki bi izdahnil: ne vrti se več.