Pošta Slovenije in Gen-I v električno dostavo

»Dejstvo je, da tehnologija prodira v naše poslovanje,« je povedal predsednik uprave Pošte Slovenije Boris Novak. To se ujema z možnostmi zmanjšanja vplivov dostave na okolje, posebej na dostavo paketov, s čimer se ukvarjajo. Spletna prodaja raste zelo hitro, zato je inovativnost priložnost. Poleg tega veliko mest zapira središča za promet, zato ima prihodnost električna tovorna mobilnost. V sodelovanje je Pošto Slovenije povabil Gen-I.



Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, je opozoril, da se zdaj dogaja povezovanje različnih tehnologij. Med njimi so obnovljivi viri energije, zlasti sončne elektrarne, digitalne tehnologije in električna mobilnost. Na področju dostave so potrebe za nove rešitve velike, a jih na trgu ni. »Ne želimo zgolj elektrificirati dostavnega parka pošte, temveč ustvariti iz potrebe poslovno priložnost,« pravi Golob. Pri tem je pomembno, da imajo vsa električna vozila serijsko vgrajeno povezljivost, česar klasični avtomobili niso imeli. »Cilj je, da ponudimo trgu poslovni model, ki ga še ni videl,« poudarja Golob.
 

Trg je še zelo skromen

Nekaj težav bo pri tem treba preseči. Že električni avto je težko kupiti, pravi Golob, še težje je na trgu najti električna dostavna vozila. Zato nameravajo spodbuditi nabavno verigo, pri čemer bodo priložnosti lahko našli tako proizvajalci polnilnic kot električnih vozil (ne zgolj kombijev, za ožja mestna središča zlasti tovornih koles) in sončnih elektrarn za proizvodnjo elektrike. »Nimamo namena prodajati elektrike, temveč jo sami proizvajati,« pravi Golob.

Vse skupaj z digitalno rešitvijo bi tvorilo svetovno privlačen produkt, menijo tako v Gen-I kot Pošti Slovenije. Hitremu razvoju tehnologij ne more slediti nihče sam, zato je nujno povezovanje, to pa, kot pravi Golob, na enakopraven način. Če prevlada ena glava, projekt propade, več glav namreč več ve.



Pošta Slovenije se že deset let ukvarja z elektrifikacijo voznega parka, ki ga sestavlja 1100 vozil in 2000 koles. Andrej Rihter iz Pošte Slovenije je tudi opozoril, da na trgu niso našli veliko rešitev. »Vozilo še kupiš, polnilnico tudi, potem pa ostaneš sam,« pravi Rihter. Zato menijo, da bodo skupaj z Gen-I oblikovali model za vse druge oskrbne verige. Eno vozilo pošte se na dan ustavi do 350-krat, motor z notranjim izgorevanjem pa ob vsakič novem zagonu najbolj onesnažuje. Z električno mobilnostjo se odpira možnost spremljanja vozil, analize podatkov, načrtovanja poti, prilagajanje časov dostave in podobnega, kar poveča učinkovitost sistema.
 

Dva velika sistema v zagonsko podjetje

Za namen uvedbe električnih vozil v dostavo paketov bosta družbi, ki imata povezave v več kot 100 državah, ustanovili zagonsko podjetje. Za to podjetje bo pomembno, katero rešitev lahko proda. Če bo to električna flota kombijev in koles v povezavi s polnilnicami in sončnimi elektrarnami, bodo več napora vložili v to, če bo za prodajo bolj privlačen digitalni sistem vodenja, pa bodo več napora vložili v to.

Na vprašanje Dela, koliko polnilnic, kombijev, koles in sončnih elektrarn bodo postavili, je Novak odgovoril, da tega odgovora še nimajo. Zdaj so podpisali dogovor o korakih do začetka projekta, odgovori bodo na voljo takrat, predvidoma septembra. Izvedeli pa smo, da bo že v začetku prihodnjega najmanj eno električno dostavno vozilo začelo opravljati svoje poslanstvo. To bo seveda primerno označeno. Pilotni projekt bodo torej izvedli v Sloveniji, drugi korak pa je internacionalizacija.



Golob je opozoril, da so z zagonskim podjetjem Gen-I Sonce že dokazali, da lahko v Sloveniji naredimo in prodamo sistem s sončno elektrarno, v kar so mnogi dvomili. Zdaj je v načrtu razbiti mit, da Slovenija nima kaj delati na področju električne mobilnosti. Zagonsko podjetje bodo financirali na tržnih osnovah, na evropski denar ne bodo ciljali, čeprav se ga niti branili ne bodo. V Gen-I Sonce so vložili 0,5 milijona evrov, zdaj je vložek vreden milijon evrov. Poleg tega je Gen-I Sonce tako verodostojno podjetje, da je dobilo 14 milijonov evrov z zelenimi obveznicami.
 

Odprti za partnerstva

Strateška razvojna in inovacijska partnerstva in druga združenja so nekoliko prepočasna. »Zagonska podjetja so preprosto hitrejša. Spremembe tehnologij so tako hitre, da gredo že mimo, preden mi ustanovimo razvojno podjetje,« je dejal Rihter. Vsi so še poudarili, da je projekt odprt za vse, ki bi želeli sodelovati. Med njimi so tudi podjetja v partnerstvih za električno mobilnost.