Evropska komisija umika predlog uredbe o pesticidih

Slovenija podpira umik in pričakuje nov predlog evropske komisije, ki bo bolj upošteval posebnosti posameznih držav.

Galerija

Namen predloga uredbe o trajnostni rabi FFS, ki ga je evropska komisija predstavila junija 2022, je bil uporabo FFS do leta 2030 zmanjšati za polovico. FOTO: Thinkstock

M. P. V.

29. 2. 2024 | 15:44

29. 2. 2024 | 16:24

5:45

A+A-

Evropska komisija je napovedala, da bo do 31. marca umaknila predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Slovenija je predlog načelno podpirala, a je med obravnavo redno opozarjala na določene problematične vsebine, zlasti neustrezno upoštevanje posebnosti posameznih držav članic, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Namen predloga uredbe o trajnostni rabi FFS, ki ga je evropska komisija predstavila junija 2022, je bil uporabo FFS do leta 2030 zmanjšati za polovico ter zagotoviti večjo skladnost s cilji evropskega zelenega dogovora in strategije Od vil do vilic.

Slovenija je že ob predstavitvi predloga načelno podprla potrebo po bolj trajnostni rabi FFS, hkrati pa je izpostavila posebnosti države, na katere bi imela nova uredba zelo negativen vpliv, so navedli na ministrstvu. Uredba je predvidevala popolno prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih. Ta v Sloveniji predstavljajo več kot 40 odstotkov kmetijskih površin v uporabi, zato bi popolna prepoved po navedbah ministrstva vodila v opuščanje kmetovanja na teh območjih.

Kdaj je hrana s pesticidi varna in kdaj ne

Poleg tega so bile za Slovenijo nesprejemljive zahteve za občutno zmanjšanje uporabe vseh FFS do leta 2030 ne glede na posebnosti posameznih držav članic ter dodatne administrativne obremenitve za uporabnike FFS in pristojne organe. Podobne pomisleke so imele tudi druge države članice, dodajajo na ministrstvu.

Zmanjšanje porabe pesticidov ne bo ogrozilo prehranske varnosti

V postopku obravnave predloga na ravni sveta Evropske unije so se pokazale velike razlike med državami, predlog končnega kompromisnega predloga sveta EU pa je bil na nekaterih področjih pod standardi, ki na področju trajnostne rabe FFS že veljajo v Sloveniji.

»Slovenija zato podpira napovedan umik predloga uredbe in pričakuje, da bo evropska komisija kmalu pripravila nov predlog, ki bo upošteval razpoložljivost alternativnih metod varstva rastlin, posebnosti posameznih držav članic in omejil rabo FFS na način, ki bo po eni strani omogočil nadaljevanje izvajanja trajnostnega kmetijstva in hkrati zagotovil visoke standarde varovanja zdravja ljudi in okolja,« so še zapisali na kmetijskem ministrstvu.

V evropskem sadju in zelenjavi velik porast pesticidov PFAS

Količina sadja in zelenjave, v katerih so odkrili pesticide PFAS, se je med letoma 2011 in 2021 potrojila, v poročilu ugotavlja nevladna organizacija Pesticide Action Network Europe (PAN Europe). Pri sadju so zaznali 220-odstotno, pri zelenjavi pa 274-odstotno rast. Med državami so najbolj dramatičen skok zaznali v Avstriji in Grčiji.

Po pojasnilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so PFAS (perfluoroalkilne snovi) velika skupina kemičnih snovi, ki jih je ustvaril človek in vključujejo več kot 4700 kemikalij. »Znano je, da se nekateri PFAS kopičijo v ljudeh, živalih in rastlinah ter povzročajo toksične učinke,« je zapisano na spletni strani inštituta.

Neekološko pridelano sadje, zlasti poletno, je po navedbah PAN Europe najpogosteje kontaminirano s pesticidi PFAS. »Če pogledamo sadje, pridelano v Evropi, je onesnaženih 37 odstotkov jagod, 35 odstotkov breskev in 31 odstotkov marelic,« so zapisali v poročilu.

Od onesnaženega sadja ga 20 odstotkov vsebuje mešanico ostankov pesticidov PFAS, pri čemer so v enem samem vzorcu jagod in namiznega grozdja odkrili do štiri različne pesticide PFAS, v breskvah in marelicah pa do tri.

Čeprav je kontaminirane zelenjave v povprečju manj, pa imajo nekatere vrste zelenjave višje odstotke sledi pesticidov PFAS kot sadje, pri čemer so v organizaciji izpostavili zeleno solato in kumare.

Med državami, kjer je organizacija najpogosteje odkrila sadje in zelenjavo z ostanki pesticidov PFAS, so Nizozemska in Belgija (obe po 27 odstotkov), Avstrija (25 odstotkov), Španija (22 odstotkov) in Portugalska (21 odstotkov).

Med uvoženim sadjem in zelenjavo so tisti, ki so najverjetneje vsebovali ostanke pesticidov PFAS, največkrat prišli iz Kostarike (41 odstotkov), Indije (38 odstotkov), Južne Afrike (28 odstotkov), Kolumbije (26 odstotkov) in Maroka (24 odstotkov).

Ugotovitve raziskave po pojasnilih nevladne organizacije kažejo, da evropski potrošniki vse pogosteje uživajo pesticide PFAS, česar po njihovih opozorilih ne gre podcenjevati.

»Stalno kopičenje PFAS v tleh vodi in prehranjevalni verigi skupaj z drugimi kemičnimi snovmi predstavlja dolgoročno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Prepoved uporabe pesticidov PFAS je nujna za omejitev izpostavljenosti evropskih državljanov in zaščito njihovega zdravja, vključno z najbolj ranljivimi skupinami,« so pozvali v PAN Europe.