50 let dneva Zemlje in tudi uničevanja

Zemlja je vse. Zagotavlja nam naravne vire, ki so nujne za obstoj človeka, a tudi drugih živih bitij, saj smo vsi med seboj povezani, prepleteni in soodvisni. Če kdaj, to občutimo prav v razmerah stroge karantene, in če kdaj, se zdaj zavedamo, kako pomembno in krhko je zdravje nas in planeta. A glavna tema letos je podnebno ukrepanje.

»Ponekod je ostalo le še sedem odstotkov prvotnega gozda (deževni gozd v Južni Ameriki, tropski deževni gozd centralne Afrike). V Sloveniji gozdovi še vedno prekrivajo skoraj 60 odstotkov površine,« pravijo v ZOO Ljubljana in dodajajo, da kjer človek izsekava gozdove, svoja domovanja izgubljajo tudi divjinske živali, zato so vse bolj ogrožene. Vrstam, kot so zlatolični gibon, mačji panda in sibirski tiger, je skupno to, da so gozdne živali. Njihovi gozdovi se med seboj zelo razlikujejo, prav vse pa so ogrožene zaradi človeka. Globalno segrevanje, zmanjševanje vrstne pestrosti, uničevanje naravnih življenjskih okolij, zastrupljanje opraševalcev so hujši od covida-19.

Več je študij, ki kažejo, da človekovi posegi v naravo in uničevanje biotske pestrosti povzročajo širitev vrst, ki so tradicionalne prenašalke bolezni, od podgan do komarjev, ter razvoj na zdravila odpornih bakterij, s segrevanjem pa prihaja še nevarnost, da se prebudijo starodavni virusi. A pandemija je povzročila spremembe, tako v financiranju zelenih energetskih in mobilnostnih projektov kot preusmeritev k lokalno pridelani rastlinski hrani.

Slabi pri porabi denarja

Za financiranje energetske infrastrukture je bilo do sedaj uporabljenega zgolj 9,7 odstotka denarja Evropske unije za obdobje med 2014 in 2020, opozarjajo v Focusu. Od decembra je poraba elektrike v ZDA padla za pet, v EU za šest, v Indiji pa za 18 odstotkov, kar je sicer predvideno v podnebnih načrtih, a bolj dolgoročno, ne tako, da dobi nafta negativno ceno.

»Države članice premalo uspešno črpajo naložbena sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za uresničevanje njihovih podnebnih zavez. Zato morajo nujno spremeniti način uporabe proračuna EU za obdobje 2021–2027, če imajo resen namen doseči podnebno nevtralnost ter obenem zagnati dolgoročne naložbe, ki lahko spodbudijo trajnostno gospodarsko okrevanje,« v društvu za sonaraven razvoj Focus povzemajo izsledke nove raziskave Podnebni in energetski prehod: neizkoriščeni potenciali sredstev Evropske unije.



Za Slovenijo poročilo priporoča preusmeritev EU financiranja iz cestnih povezav v multimodalni promet, železnice, kolesarske steze in pešpoti, biomaso naj zamenja proizvodnja sončne energije in shranjevanje ter prenos električne energije, poleg tega bi bilo smotrno več evropskega denarja vložiti v energetsko učinkovitost v zasebnih stavbah.

»V Sloveniji so sredstva EU glavni vir naložb. Vendar pa podatki kažejo, da naša država v sedanjem proračunskem obdobju ni izkoristila priložnosti, da bi razpoložljive vire prednostno namenila za trajnostni razvoj in prehod na čisto energijo. Pri načrtovanju porabe sredstev EU za obdobje 2021–2027, ki bo ključno obdobje tako za oživitev gospodarstva po pandemiji Covida‑19 kot za spopad s podnebno krizo, bi morala slovenska vlada v največji meri izkoristiti sredstva EU za izvajanje ukrepov predvidenih v Nacionalnem podnebnem in energetskem načrtu,« meni Taj Zavodnik iz Focusa. Dodaja, da je za oživitev gospodarstva nujno večje vlaganje v podnebne ukrepe, kar pomeni 40 odstotkov denarja v prihodnjem proračunskem obdobju.



V organizaciji Dan Zemlje ugotavljajo, da ravno pandemija omogoča dober vpogled v naše navade. Ljudje so doma, veliko podjetij je zaprlo vrata, poraba elektrike, ki je v mnogih državah še vedno večinoma proizvedena iz fosilnih goriv, pa je padla. To daje možnost za dejavno preizkušanje zanesljivosti napajanja iz obnovljivih virov.

Druga navada, ki jo spreminja pandemija, so viri in priprava hrane. Svetovni prehranski sistem povzroča več kot četrtino vseh toplogrednih plinov, glavna pri tem pa je vzreja živali za prehrano. Zdaj pa je mnogo ljudi poiskalo možnosti lokalne pridelave zelenjave in sadja, kar ubije dve muhi na en mah. Več rastlinske prehrane je namreč eden od največjih prispevkov posameznika v boju s podnebnimi spremembami.



Celo zaradi zelo majhnega povečanje onesnaženosti zraka covid-19 postane veliko bolj nevaren, kaže še nerecenzirana raziskava univerze Harvard. Zgolj mikrogram več delcev PM2,5 v kubičnem metru zraka lahko poveča verjetnost, da bo okužba smrtna za 15 odstotkov.

Zemlja je vse

»Razmere, ki so nastale zaradi pandemije virusa in naše življenje predrugačile zaradi zdravja, vplivajo tudi na bolj zdravo Zemljo,« menijo v Zavodu za varstvo narave, kjer dodajajo, da smo ena redkih držav, v kateri je pravica do zdravega življenjskega okolja zapisana tudi v ustavi, a je za naravovarstvo značilno, da je glede na obseg nalog kadrovsko in finančno izredno podhranjeno.



»Človeku kot vrsti ne gre najbolje. Nenehno si postavljamo nove cilje, nove izzive. Naše osnovne potrebe smo dodobra nadgradili, nekatere pa tudi tako spremenili ali jih popačili, da se je Zemlja in njena zmogljivost pod našo težo idej že dodobra izčrpala. Tako smo se lani obnašali, kot da imamo Zemljo in tri četrt. Zmogljivosti Zemlje smo kot človeštvo izkoristili že do 29. julija. To smo spremljali le kot zanimivost, države v svetovnem merilu za izboljšanje tega stanja niso naredile kaj dosti. Podobno je s klimatskimi spremembami. Tudi na tem področju obstajajo številne meritve, študije, prognoze in zaveze, ki pa se bistveno prepočasi uresničujejo,» pravijo tudi v ZRSVN in pozivajo, naj bo letošnji Dan Zemlje res namenjen Zemlji in razmisleku, kje vse jo kot človeštvo lahko razbremenimo.