Zvonko Hočevar s tremi tožbami proti UKC Ljubljana

Ljubljana – Zvonko Hočevar, ki je večkrat neuspešno kandidiral za generalnega direktorja kliničnega centra, ima na delovnem in socialnem sodišču proti ljubljanskemu kliničnemu centru odprte tri spore. Pretekli teden sta bili razpisani obravnavi v dveh zadevah.

Nekdanji kirurg z opravljenim MBA Zvonko Hočevar se na razpise UKC za vodilni položaj prijavlja sistematično že od leta 2003, prvo tožbo pa se je odločil vložiti leta 2016. Z njo je zahteval razveljavitev razpisa, na katerem je bil za generalnega direktorja UKC imenovan Andraž Kopač. Ker slednji po njegovih besedah ni izpolnjeval razpisnih pogojev za zasedbo delovnega mesta, je Hočevar UKC tožil zaradi nezakonitega imenovanja in diskriminatorne obravnave. Prvostopenjsko sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, višje sodišče je zadevo vrnilo v novo sojenje. To se bo začelo junija.

Neznana sestava komisije

Z drugo tožbo, v kateri je bil te dni na sodišču opravljen prvi narok, želi Hočevar dokazati, da je ljubljanski klinični center pri izbiri generalnega direktorja leta 2018 ravnal v nasprotju s priporočili protikorupcijske komisije (KPK) iz leta 2016 in internimi akti. Seja sveta, na katerem so za generalnega direktorja izbrali Aleša Šabedra, se ni snemala, magnetogramski zapis ne obstaja, Hočevar pa vse do danes ni bil seznanjen s tem, kdo so bili člani razpisne komisije, je na sodišču naštevala Hočevarjeva odvetnica. Iz zapisnika seje zavoda, ki ga je Hočevar prejel šele med pravdo, izhaja, da je razpisna komisija v neznani sestavi ugotovila, da Hočevar ni opravljal vodstvenega dela na vodilnem delovnem mestu v podjetju, pri čemer je njegova odvetnica izpostavila, da ta pogoj sploh ni bil predmet razpisa. Hočevar je prepričan, da je izbiranje kandidata za generalnega direktorja tudi v tem primeru potekalo nepregledno.

V nadaljevanju tega postopka bodo kot priče zaslišani sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, nekateri člani sveta zavoda, pa tudi novinarka Dela Milena Zupanič. Ta je v portretu tedna ob imenovanju Šabedra zapisala »… drži pa dejstvo, da te morajo k prijavi za vodenje največje inštitucije v državi povabiti«.

Ker takšno vabilo ni del uradnih postopkov imenovanja, Hočevar pa ga ni prejel, domneva, da je bil žrtev diskriminacije in zato ni imel enakih možnost pri prijavi na razpis.

Kot dodaten dokaz, ki kaže na to, da bi bil izbrani kandidat lahko privilegiran, je tožeča stranka predložila elektronsko sporočilo, v katerem se je Šabeder že 6. februarja podpisal kot generalni direktor, čeprav je bil takrat še vršilec dolžnosti. To je po mnenju Hočevarjeve zastopnice dodatna utemeljitev, da je bil razpis prirejen.


 

Očitek o neizpolnjevanju pogojev

Pooblaščenka UKC je v celoti prerekala navedbe nasprotne strani. Do nekaterih se ni niti opredelila, češ da se nasprotniki izgubljajo v številnih nepomembnih podatkih, ki niso bistveni za rešitev spora. Za slednjega je po njenem ključen odgovor na vprašanje, ali je bil Hočevar diskriminiran. Poudarila je, da ni bil: »Izbran ni bil, ker ni izpolnjeval pogojev.« Po njenih besedah ni imel najmanj pet let delovnih izkušenj s področja organizacije, vodenja in upravljanja in zato ni bil primeren kandidat za uvrstitev v ožji izbor prijavljenih. Hočevar jo je zavrnil s podatkom, da je zahtevane pogoje izpolnjeval že leta 2001. Ko so ga imenovali na delovno mesto vodje vodenja trženja storitev v UKC, so bili namreč zahtevani isti pogoji.

Hočevar od junija lani ni več zaposlen v kliničnem centru, kjer je dobil izredno odpoved delovnega razmerja. Tudi zaradi tega je zoper UKC vložil tožbo, prva obravnava pa je bila pred dnevi.

Spomnimo, da so ga želeli odpustiti že v začetku februarja 2016: kmalu po tem, ko je za Delo kritično spregovoril o razmerah v kliničnem centru, je tamkajšnji kolegij poslovnih direktorjev sklenil, da poda predlog o odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi.



Ravno včeraj pa so se v kliničnem centru odločali, na kakšen način bodo izbrali novega direktorja.