V nadaljevanju preberite:

Odvzem imetja nezakonitega izvora je eno od pomembnejših orodij uspešnega pregona storilcev kaznivih dejanj, ki storilcem odvzema sredstva in s tem otežuje nadaljnjo kriminalno dejavnost, poudarjajo na pravosodnem ministrstvu. Koalicija je pred dvema letoma napovedala, da bo zagotovila večjo učinkovitost pri zasegu takšnega premoženja. Kako daleč so z načrti?

Čeprav so bila pričakovanja ob sprejetju zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) pred dobrim desetletjem velika, jih zakon ni izpolnil. Že ob sprejetju je v pravni stroki naletel na kar nekaj kritičnih odzivov, mnogi so opozarjali na (ne)skladnost z ustavo; o tem je ustavno sodišče odločalo kar nekajkrat.

Ko je julija 2018 zaradi prepovedi povratne veljave zakona razveljavilo en člen, ker tožilstvo ne sme brskati po premoženju tistih, ki so bili v (pred)kazenskem postopku pred uveljavitvijo zakona 29. novembra 2011, oziroma se zakon lahko uporablja le za dejanja, storjena po tem datumu, je moralo specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za vlaganje tožb po Zopniju, umakniti 12 tožb oziroma v eni pravdi pritožbo zoper zavrnilno sodbo.

»Navedena ustavna odločba je pomembno vplivala na obdobje, v katerem je dovoljeno izvajati finančno preiskavo in s tem na število vloženih tožb. Posledično je specializirano državno tožilstvo umaknilo tožbo oziroma ustavilo finančno preiskavo v vseh zadevah, v katerih je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje pridobljeno pred uveljavitvijo Zopnija, to je pred 29. novembrom 2011,« pojasnjujejo na tožilstvu.