Zadeva Farmacevtka: tožilstvo poskuša na vrhovnem sodišču

Ljubljana – Vrhovno državno tožilstvo je na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za varsto zakonitosti v zadevi Farmacevtka, so nam na naše poizvedovanje odgovorili na vrhovnem tožilstvu. Izvedeli smo, da tožilstvo v njej nasprotuje ugotovitvi sodišča, ki je kot nezakonite izločilo dokaze zaradi pretečenega dveletnega roka, zaradi česar je bil ustavljen kazenski postopek zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Kot je znano, je tožilstvo zahtevalo uvedbo sodne preiskave zoper Jankovića zaradi sumov jemanja podkupnine. To naj bi ljubljanski župan po mnenju tožilstva storil tako, da je od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana.

Preiskovalna sodnica in nato še višje sodišče sta ugodila Jankovićevi obrambi in odredila izločitev in uničenje dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem, ki je potekalo od 18. aprila do 18. oktobra 2014 in na podlagi katerega je bila pozneje izvedena tudi hišna preiskava. Posledično je ljubljansko okrožno sodišče oktobra lani zavrnilo zahtevo specializiranega tožilstva za preiskavo, saj da po ugotovitvi senata podatki v spisu ne utemeljujejo suma, da bi storil kaznivo dejanje.

Specializirana tožilka Blanka Žgajnar se je na takšno odločitev pritožila, ljubljansko višje sodišče pa je 16. januarja njeno pritožbo zavrnilo, češ da pritožba nima pravno relevantnih razlogov, temveč zgolj ponavlja stališča iz pritožbe, ki je bila zavrnjena že septembra 2017, ko je višje sodišče zavrnilo pritožbo Žgajnarjeve na odločitev o izločitvi dokazov.

Pomembno za prakso v prihodnje

Tožilstvo je vložitev zahteve za varstvo zakonitosti napovedalo že lani, saj vseskozi vztraja, da je sodišče z odločitvijo o izločitvi dokazov v primeru Farmacevtka odstopilo od dosedanje sodne prakse. Tožilstvo se je za kazenski pregon odločilo več kot dve leti po pridobljenem prisluškovalnem gradivu, medtem ko zakonodaja daje dveletni rok. Tožilstvo vztraja, da je iz dosedanje sodne prakse izhajalo, da je rok zgolj instrukcijski in je bilo za podaljševanje roka doslej dovolj izvajanje novih procesnih dejanj.
Nasprotno sta trdila preiskovalna sodnica in višje sodišče, ki sta se med drugim sklicevala na zadnjo odločitev ustavnega sodišča, da rok niti ni instrukcijski, ampak je zakonski procesni rok, in da je za začetek kazenskega postopka potrebna vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice.

Sodišče je bilo kritično tudi do tožilstva, saj da so tožilko na ta procesni rok opomnili že 5. maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom roka. Medtem je državni zbor sprejel tudi avtentično razlago zakonskih določb, ki govori o tem, da je omenjeni dveletni rok zgolj instrukcijski.

»Tožilstvo od vrhovnega sodišča pričakuje odločitev o pomembnem pravnem vprašanju o pomenu in razlagi pravil o izločanju dokazov, ki so pridobljeni na zakonit način in z odobritvijo sodišča v razmerju do zatrjevanih kršitev temeljnih ustavnih pravic,« pojasnjujejo na tožilstvu. Dodajajo, da je vprašanje za državno tožilstvo izjemno pomembno zaradi odločanja v zadevah, »pri katerih državni tožilci lahko obravnavajo najhujša kazniva dejanja zoper življenje in telo, terorizem, obsežen gospodarski kriminal in druga kazniva dejanja«.

Ne glede na to, kakšna bo odločitev vrhovnega sodišča, torej tudi če se bo to strinjalo s tožilstvom, na konkretni kazenski postopek zoper Jankovića ne bo vplivalo. Bo pa odločitev pomembna za sodno prakso v prihodnje.