Za biatlonski center morajo državi vrniti denar

Dobro desetletje po razpisu takratnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, na katerem je Smučarska zveza Slovenije (SZS) pridobila evropska in slovenska proračunska sredstva, se z gradnjo sodobnega biatlonskega centra na Pokljuki še vedno ukvarja sodišče. Država je proti SZS sprožila dve pravdi zaradi nepravilnosti pri gradnji za vračilo skupno 667.375 evrov, ki jih je plačala po dogovoru z evropsko komisijo kot finančna popravka. V postopku za vračilo slabega pol milijona je bila delno uspešna, o tožbenem zahtevku za vračilo 204.403 evrov pa je okrožno sodišče po dveh razveljavljenih zavrnilnih sodbah v tretje razsodilo v prid državi.

Predvidena vrednost investicije v biatlonski center je bila določena pri 9,96 milijona evrov. SZS je za gradnjo projekta na podlagi javnega razpisa izbrala škofjeloško Splošno gradbeno podjetje Tehnik, a sta stranki sklenili še štiri anekse za izvedbo dodatnih del, ki so gradnjo podražili za poldrugi milijon evrov.

SZS je objavila javno naročilo za gradnjo biatlonskega centra 16. maja 2008 in kot merila za dodelitev posla določila najnižjo ponujeno ceno in reference ponudnikov, tri dni pozneje pa je spremenila besedilo razpisa in kot edino merilo določila najnižjo ceno. Ker pa je spremenjeni razpis objavila le v nacionalnem uradnem glasilu, ne pa tudi v uradnem glasilu Evropske unije (EU), kot zahtevajo pravila evropske komisije, je ta zahtevala ustrezen finančni popravek oziroma vrnitev dela denarja. Država se je izpogajala za 462.972 evrov, ki jih je poskušala izterjati od SZS.



Sodišče je dvakrat zavrnilo zahtevek, a je vrhovno sodišče ugodilo reviziji države, zavrnilno sodbo razveljavilo ter vrnilo v novo sojenje. V drugem, ponovljenem postopku je višje sodišče delno ugodilo pritožbi državnega odvetništva in namesto 462.972 evrov, kolikor je znašal finančni popravek, SZS naložilo vračilo 92.594 evrov ter pravdnih stroškov (pritožbenega in revizijskega postopka), kar je bilo nato tudi plačano. Višji sodniki so menili, da je napačno stališče okrožnega sodišča, češ da opustitev objave popravka napake v obvestilu o oddaji javnega naročila v glasilu EU ne more pomeniti kršitve pogodbe o sofinanciranju, ker da gre za dejanje pred sklenitvijo pogodbe.

Glede na celotno izplačilo po pogodbi o sofinanciranju znaša ustrezen popravek dva odstotka vrednosti, kar nanese 92.594 evrov. Šlo je namreč za posamezno nepravilnost, katere stopnja resnosti je bila sorazmerno nizka, morebitna finančna izguba sklada pa zneska tega finančnega popravka ne bi presegla, pri čemer ni šlo za nenamensko porabo sredstev.
Republika Slovenija takšno pravnomočno sodbo zdaj izpodbija na vrhovnem sodišču; o reviziji še ni bilo odločeno.

Dodatna dela

Glede toženega zahtevka za plačilo 204.403 evrov, ki jih Republika Slovenija zahteva, ker je SZS z družbo Tehnik na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave sklenila štiri anekse za izvedbo dodatnih del, je Okrožno sodišče v Ljubljani po dveh zavrnitvah zahtevka v tretjem ponovljenem postopku temu ugodilo in SZS naložilo vračilo celotnega zneska finančnega popravka.

SZS zatrjuje, da so bila vsa dela po sklenjenih aneksih posledica nepredvidenih okoliščin (nizke temperature, 142 dni snega, med gradnjo ugotovljena drugačna geološka sestava tal, ki je zahtevala izvedbo drugačne kategorije izkopov ...). A sodišče meni, da nizke temperature in sneg v času gradnje niso take okoliščine, ki jih ne bi mogli predvideti ob sklenitvi pogodbe, četudi skupna vrednost dodatnih del ni presegla 30 odstotkov zneska prvotnega naročila. Po mnenju državnega urada za nadzor proračuna dodatnih del (spremembe zaradi sestave tal in slabega vremena), predvidenih v aneksih, namreč ni mogoče opredeliti kot dodatna dela, kot jih določa zakon o javnem naročanju.

Tako je bila po ugotovitvah sodišča osnovna pogodba sklenjena v skladu z zakonodajo, aneksi pa ne, pri čemer je SZS kršila določbe zakona o javnem naročanju, zato ji je sodišče naložilo vračilo 204.403 evrov. Zoper to sodbo je SZS vložila pritožbo.