Tatovi draguljev saškega volilnega kneza še na begu, morda so povezani s krajo v Berlinu

Dan po odkritju kraje draguljev neprecenljive vrednosti iz prostorov t. i. Zelenega svoda (Grünes Gewölbe) v okviru tamkajšnje Kraljeve palače sta osumljena storilca še vedno na begu. Medtem je policija medijem posredovala posnetek nasilnega vloma v prostor, kjer so hranili te dragocenosti, katerih vrednosti zaradi kulturnozgodovinskega pomena za Saško in Nemčijo ni mogoče oceniti. Veljajo za neprecenljive.



Vlom in krajo, o katerih so včeraj policijo obvestili nekaj pred peto uro zjutraj, ocenjujejo za največjo tovrstno v Nemčiji v novejši zgodovini. Posnetek nadzorne kamere prikazuje vlomilca med razbijanjem razstavne vitrine. Kot poroča agencija AFP, sta vlomilca pred tem s požarom onesposobila električno omarico pri muzeju in s tem alarm ter tudi ulično razsvetljavo.


 

Po kraji odkrili zažgan avtomobil

Kamera je vlom kljub temu posnela. Kraja se je sicer zgodila v zelo kratkem času. Kot je objavila policija, sta kriminalca zatem zbežala v audiju A6. Tega so policisti po kraji odkrili na območju Dresdna, zažganega v podzemni garaži.

Varnostniki so, kot poroča tisk, skladno s protokolom muzeja ob kraji poklicali policiste, sami pa niso intervenirali.



Policisti so se povezali tudi s kolegi iz Berlina, kjer so predlani v tamkajšnjem Bodejevem muzeju vlomilci prav tako ukradli izredno dragocenost, 100 kilogramov težki zlatnik. Čeprav so kraji sledile aretacije in sodni postopki, kovanca z imenom Velik javorjev list (Big Maple Leaf), ki velja za največjega na svetu, doslej še niso odkrili. Pet tovrstnih kovancev so izdelali v Kanadi.
 

Dragulji iz časa baroka

Generalna direktorica Dresdenske državne umetniške zbirke Marion Ackermann je javnosti posredovala podatek, da sta vlomilca ukradla tri zbirke dragocenosti, katerih vrednost je težko oceniti, saj veljajo za neprecenljive.

Gre namreč za dragocenosti Avgusta Močnega, saškega volilnega kneza iz 18. stoletja. Za različne predmete, nakit in odlikovanja, okrašene z diamanti, rubini, smaragdi ali safirji. Med njimi sta tudi Avgustova sablja z devetimi velikimi in 770 manjšimi diamanti ali lok, na katerem jih je 662.


 

Izgubljeni za vedno?

Ker gre za izjemno znane dragocenosti, jih je zelo težko preprodati, zato se v Nemčiji bojijo, da jih bodo tatovi uničili in preprodali njihove posamezne dele. Če bi se odločili za vnovično brušenje dragocenih draguljev iz 18. stoletja in jim tako spremenili oblike, bi se izgubila tudi možnost povezave z zbirko Avgusta Močnega. Z novimi rezi bi se sledljivost izničila, je agenciji AFP po kraji povedal Tobias Kormind iz nemškega podjetja, v katerem se ukvarjajo s prodajo draguljev.

Velika sreča v nesreči za Dresden je bila, da so kar 41-karatni t. i. Zeleni diamant posodil za razstavo v Metropolitanskem muzeju v New Yorku in ga tako tatovi niso mogli ukrasti. Ko je dragulj 18. novembra prišel v New York, so temu dogodku v čast v zeleno barvno osvetlitev odeli celo Empire State Building.