Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Črna kronika

Po napaki je ostal brez edinega delujočega testisa

Z vmesno sodbo je sodišče razsodilo, da je tožba zoper UKC Ljubljana in zavarovalnico po temelju utemeljena.
V UKC so zatrdili, da so delovali v dobro bolnika. FOTO: Leon Vidic/Delo
V UKC so zatrdili, da so delovali v dobro bolnika. FOTO: Leon Vidic/Delo
24. 4. 2024 | 15:49
24. 4. 2024 | 15:49
5:19

Za ljubljansko okrožno sodišče ni dvoma, da je pri obravnavi bolnika, ki so mu pred dobrimi desetimi leti odstranili modo, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana) prišlo do napake. Moški, ki je ostal brez edinega delujočega testisa, je namreč zaradi tega vložil tožbo.

Operativni poseg je za vedno spremenil življenje danes 34-letnemu pacientu, ta pa je zdaj torej na sodišču dosegel prvo zmago v tožbi zoper omenjeno bolnišnico. Sodnica Ksenija Zeilhofer Orehek je namreč že spisala vmesno sodbo, s katero je razsodila, da je tožba po temelju utemeljena tako glede UKC Ljubljana kot tudi drugotožene stranke, Zavarovalnice Generali.

To nam je potrdila tudi pooblaščenka tožnika Olivera Gomboc. »Sodba seveda še ni pravnomočna, pričakovati pa je, da se bosta obe toženi stranki pritožili,« je sklenila.

image_alt
Po domnevni zdravniški napaki kot mladenič ostal brez testisa

»Nenadomestljiva škoda«

V primeru, da bo sodba prestala morebitni test na ljubljanskem višjem sodišču, kar bo seveda pomenilo, da je tudi pravnomočna, bo sodnica lahko potem odločala o tem, kolikšna bi bila pravična odškodnina za tožnika. Spomnimo, da slednji zahteva 450.000 evrov. »Utrpel je nenadomestljivo škodo,« je konec marca letos na sodišču posledice, ki jih je utrpel med zdravljenjem v UKC Ljubljana, že opisala Olivera Gomboc. Ostal je namreč brez edinega delujočega testisa.

»Iz mene so naredili invalida. Do konca življenja moram biti na hormonski terapiji. Poleg tega vse to zelo slabo vpliva na moje psihično zdravje. Moški bi morali dobro vedeti, o čem govorim,« ni med pravdanjem prav nič ovinkaril 34-letnik. Ker so po pregledu z ultrazvokom posumili, da ima na desnem modu nevarno tvorbo, so se odločili za nujno operacijo.

Bolnik si niti predstavljal ni, kaj ga bo s tem doletelo. Po pregledu z ultrazvokom mu je urolog že naslednjega dne torej sporočil, da bo treba zaradi tumorja odstraniti modo. Tik pred operacijo so ga poslali še na odvzem semenske tekočine, da bi nekoč kljub vsemu lahko imel svojega otroka. Sedmega avgusta 2013 pa je sledila operacija.

Strokovna napaka

Po natančnem pregledu po nalogu ljubljanskega okrožnega sodišča je upokojeni zdravnik Boris Pogačar, specialist splošne kirurgije in urologije, v izvedenskem mnenju ugotovil, da ultrazvočna preiskava samo v mejah verjetnosti pokaže, da gre za tumor. Zato bi moral operater, v tej zadevi specializant, pred odstranitvijo desnega testisa narediti še tako imenovani zmrzli rez, s katerim bi se lahko že v pol ure prepričal, da druge rešitve res ni.

Ali je torej specializant, ko se ni odločil za zmrzli rez, storil strokovno napako? Pogačar je na to vprašanje odvetnice Olivere Gomboc že oktobra lani na sodišču odgovoril: »Upoštevajoč oba elementa, in sicer tako ultrazvok, ki je nakazoval na rakasto obolenje, kot afunkcionalno levo modo, bi se morala prižgati rdeča lučka in bi moral to narediti. Jaz to štejem za napako.

To ni komplikacija, ampak napaka pri izvedbi posega.« Potem ko bi ugotovili, da gre za benigno, torej nenevarno tvorbo, pa bi lahko 34-letniku odstranil le del tega testisa, »in skoraj gotovo bi ostala hormonalna funkcija, malo dvomljiva bi bila kakovost spermijev«.

Delali po veljavnih zdravniških smernicah

Za našo osrednjo bolnišnico, ki jo je na sodišču zastopala Andreja Matejek, pa tudi za zavarovalnico Generali, pri kateri ima UKC Ljubljana zavarovano odgovornost in zavarovanje poklicne odgovornosti, po drugi strani ni dvoma, da so zdravniki UKC ves čas delali le v dobro tožnika in po takrat veljavnih zdravniških smernicah.

Zato jim Pogačarjevo izvedensko mnenje ni bilo prav nič pogodu. Še več. Zahtevali so postavitev novega izvedenca, saj, kot je pojasnila Andreja Matejek, se je Pogačar na takrat veljavna pravila medicinske stroke v mnenju »oprl le v delu, ko mu je to ustrezalo, večinoma pa je mnenje podal na podlagi lastne prakse in osebnega mnenja«. A na sodišču s predlogom niso uspeli.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine