Dve leti po najhujši delovni nesreči ni odločeno o sodni preiskavi

V nedeljo bo minilo leto dni od najhujše delovne nesreče pri nas, ko je zaradi eksplozije v kočevskem kemičnem podjetju Melamin umrlo sedem ljudi.

Do danes so obnovili 70 odstotkov nekdanje proizvodnje, hkrati iščejo lokacijo za njeno preselitev iz mesta. Sodišče po poročanju STA medtem še odloča, ali bo o zadevi dovolilo sodno preiskavo.

Kočevski občinski svetniki ukinili komisijo za spremljanje sanacije v Melaminu

Počilo je 12. maja 2022. Po ugotovitvah posebne skupine ministrstva za okolje je okoli 8. ure tovornjak s cisterno v podjetje pripeljal surovino dietilentriamin. Po uvodnih formalnostih je šofer namesto na pretakališče za dietilentriamin pomotoma zapeljal na pretakališče za epiklorohidrin.

Melaminov operater je cisterno priklopil na rezervoar z epiklorohidrinom in začel prečrpavati. Po približno 16 minutah prečrpavanja je ob 8.37 odjeknila silovita eksplozija, pri kateri sta po ugotovitvah preiskovalcev premer in višina ognjene krogle presegla 200 metrov.

V eksploziji so umrli voznik cisterne in Melaminov operater ter trije delavci zunanjega podjetja, ki so v Melaminu ravno takrat izvajali vzdrževalna dela. Dva poškodovana so s hudimi opeklinami odpeljali v UKC Ljubljana, kjer sta pozneje umrla. Lažje je bilo poškodovanih še od 25 do 30 ljudi. Nesreča, v kateri je po oceni policije nastalo za več kot 37 milijonov evrov škode, po ugotovitvah ministrstva pa večjega onesnaženja okolja ni bilo, bi bila še hujša, če ne bi interventne službe s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske preprečile vžiga in eksplozije še preostalih rezervoarjev, predvsem tistega z metanolom.

Vzroke, ki so pripeljali do nesreče, je do zdaj podrobneje ugotavljala posebna delovna skupina ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Ocenila je, da so v Melaminu v preteklosti pomanjkljivo ocenjevali nevarnost večjih nesreč.

Napaka je bila tudi, da pred prečrpavanjem nevarnih snovi niso opravljali analiz, s katerimi bi potrdili njihovo pristnost. Prav tako v podjetju niso imeli drugih vhodnih kontrol za prepoznavanje kemikalije, je ugotovilo ministrstvo.

Prenehali uporabljati epiklorhidrin, izplačali odškodnine svojcem ...

Ogrožanje varnosti pri delu

Z zadevo se že dlje ukvarjata tudi policija in tožilstvo. Februarja lani so ljubljanski kriminalisti na tožilstvo podali ovadbo proti štirim fizičnim osebam in eni pravni, ki jih sumijo storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu in povzročitve splošne nevarnosti. Neuradno naj bi bil med ovadenimi direktor Melamina Srečko Štefanič, ki pa izjav o tem, dokler poteka preiskava, ne daje. Eden glavnih očitkov odgovornim sicer je, da v delovnem procesu niso bili upoštevani vsi varnostni protokoli.

Da bi se tožilstvo na podlagi ovadbe policije lažje odločilo, ali bo zoper koga vložilo obtožnico, je na ljubljansko okrožno tožilstvo že pred časom vložilo zahtevo za sodno preiskavo zadeve, a o njej sodišče do konca preteklega tedna še ni odločilo, so za STA pojasnili na tožilstvu.

V podjetju so po nesreči prejeli tudi več zahtevkov za odškodnine, ki jih uveljavljajo svojci umrlih in poškodovani. Kolikšne so odškodnine, v Melaminu ne razkrivajo. So pa pojasnili, da je bila višina odškodnin, ki so jih izplačale zavarovalnice, »dodeljena v okviru ustaljene sodne prakse za odmero tovrstnih odškodnin«. Zavarovalnice so pokrile tudi škodo družbi, in sicer od 60 do 70 odstotkov dejanske škode, preostala potrebna sredstva za obnovo proizvodnje pa je družba dobila z najemom namenskega dolgoročnega in kratkoročnih posojil, so navedli.

V podjetju se sicer vse od eksplozije trudijo obnoviti čim več nekdanje proizvodnje. Do zdaj jim je je uspelo oživiti 70 odstotkov, Melamin pa danes zaposluje 203 delavce, kar je približno toliko kot pred eksplozijo. V prihodnosti želijo svojo proizvodnjo preseliti iz mesta, na obrobje občine, a za zdaj primerne lokacije niso našli.