![Prazna plaža v mestecu Borsh s pogledom na grški otok Krf. FOTO: Lucijan Zalokar](https://www.delo.si/media/images/20211015/1043466.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Albansko krvno maščevanje ostaja v modi. Čeprav imajo sodobni poboji, ki se skrivajo za tem poimenovanjem, bore malo skupnega z večstoletno tradicijo, ta kruti običaj postaja prava tržna niša. Tudi turistični delavci se čedalje bolj zavedajo, da zgodbe o časti, krvi, dostojanstvu in prevpraševanju smisla ni težko zapakirati na všečen način. Kulturniki to vedo že desetletja. Od enega največjih albanskih pisateljev Ismaila Kadareja do ustvarjalcev pri kritikih odlično sprejete serije Besa, v kateri nastopa tudi Sebastian Cavazza: krvno maščevanje so tako ali drugače obdelali številni vrhunski ustvarjalci. Nazadnje se jim je pridružila slovenska režiserka Marija Zidar. Z dokumentarnim prvencem Odpuščanje, ki prikazuje zgodbo o poskusu sprave med dvema družinama v albanskem visokogorju, potem ko je bilo po večletnem sporu umorjeno osemnajstletno dekle, že zbira nagrade na mednarodnih filmskih festivalih.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji