Opravičilo, ki to ni

Ko človeka prehudo stisnejo neprijetna čustva, v konkretnem primeru sram, bo počel karkoli, da se iz te stiske izvije. Nezavedno bo uporabljal razne obrambne mehanizme, dokler mu ne odleže. V tem begu pred sabo bo selektivno zaznaval tisto, kar mu koristi. Zaznane informacije si bo izkrivljeno razlagal z enim samim namenom: čim prej iz stiske – ne glede na ceno!

Terapevt se mora izogniti tem poskusom in mora pomagati partnerju do iskrenega opravičila, s čimer se v odnos vrneta mir in zaupanje. Nujni pogoj je, da partner sprejme polno odgovornost za svoje početje. Brez tega iskreno opravičilo ni mogoče in ne more izpolniti svojega namena. Enako velja za vse odnose v družbi.

Poglejmo si aktualen primer: ginekolog je po nerodnosti v javnost spustil napačen podatek, da bo cepljenje povzročalo neplodnost. Cepljen­je si je celo dovolil primerjati s holokavstom. Zaradi burnega odziva zdravnikov je priznal napako, »opravičilo« najdete na strani Zdravniške zbornice Slovenije. Zakaj narekovaji? Ker je v njegovem »opravičilu« poučno vsebovano vse zgoraj napisano. Naj na kratko povzamem:

Opravičujem se, ker sem napačno informacijo dal v javnost, ampak kriv nisem jaz, krive so Slovenske novice.

Cepljenje skoraj zanesljivo ne bo povzročalo neplodnosti, ampak za dezinformacijo nisem kriv jaz, ker nisem šel do pooblaščenih za to strokovno področje (!), ampak so krivi oni, ker mi tega niso prišli povedat.

Opravičujem se, ker sem debato vodil v javnosti, ampak v bodoče pričakujem še več enakopravne (!) javne debate.

Prizadetim in prestrašenim se iskreno opravičujem, čeprav se je brez potrebe iz gore rodila miš.

V »opravičilu« ni niti trohice zavedanja napake, še manj povzročene škode. Najbolj izstopa priznanje, da sam nima ustreznega strokovnega znanja, vendar temu doda posredno pričakovanje, da se bo stroka odzivala na vsako neumnost na spletu. Prav v tem je perverzija anticepilcev: stroka ne more demantirati toliko neumnosti, kot jih lahko oni sproducirajo.

Težko je razumeti, kako so zdravniki – zbornica – lahko nasedli. Če se potrudimo razumeti sporočilo, je precej jasno: »Delate mi krivico – ne upoštevate, slišite in cenite me dovolj!« Vam je poznano? Tako smo se vsi pritoževali, ko smo se lomili skozi puberteto. Odnehali smo šele, ko smo dobili občutek, da smo bili (u)slišani – ali ko smo se sami nekako prigrizli do odraslosti. Ne poznam razmer v zdravstvu, vendar bi si po napisanem upal ugibati, da se npr. splošni zdravniki, ginekologi in zobozdravniki, ki so gonilna sila iniciative, čutijo premalo cenjene in spoštovane znotraj zdravstva.

Če je to res, jih takoj podprem, če bi šli s tem v javnost – ker ne bi bilo posebne škode. Slovenci smo pač navajeni na take zdrahe. Žal pa so izbrali povsem zgrešen način. Trmasto žagajo vejo, na kateri sedijo. Podatka, pridobljenega iz nezanesljivih virov, ne posredujejo pooblaščenim strokovnjakom, da se do njega opredelijo, ampak nepreverjenega spustijo v javnost. Še vedno!

Razočaran sem nad NIJZ, da niso vsaj ginekologovega jasnega priznanja napake uporabili za široko medijsko kampanjo, ki bi pomirila zaskrbljene ženske. Strah pred neplodnostjo sproža tako silovita čustva, da lahko ženskam na milijon načinov prikažete koristi cepljenja, pa vas bodo ignorirale. To potrjuje raziskava Pandemija Covid-19 v Sloveniji, ki jo je NIJZ objavil septembra. Iz podatkov na 14. strani z izločitvijo žensk nad 45. letom in večine moških pridemo do zastrašujočega rezultata: približno 80 odstotkov žensk v obdobju plodnosti, ki odklanjajo cepljenje, to utemeljuje s strahom pred neplodnostjo!

Ne, žal se ni po nepotrebnem tresla gora. Zatresla se je miš, se razmnožila in spremenila v goro. Ko združiš uničujoči besedi neplodnost in holokavst, drugače ne more biti. Menim, da sta ravno delovanje iniciative in neustrezen odziv zbornice in NIJZ med glavnimi razlogi za razkol v družbi. Nima vsak časa in znanja, da bi se s preprosto statistiko prepričal, kakšne neumnosti širi iniciativa. Zato je preveč prestrašenih in zmedenih – tako cepljenih kot necepljenih. Ljudje so po nepotrebnem pahnjeni v stisko, komu verjeti. Kot sem prej opisal, huda stiska vodi do selektivne izbire informacij, skupaj z neznanjem pa do njihovega napačnega, izkrivljenega razumevanja. Poznano?

Nekateri zdravniki raje nasedajo alternativcem in anticepilcem, kot da bi zaupali stroki, ki ji pripadajo. Zobozdravnik pričakuje, da ga bo imunolog štel za enakovrednega na področju, o katerem nima pojma. Ugleden psihoterapevt se raje pridruži pubertetnikom pri njihovem razgrajanju, namesto da bi jim pomagal do odraslosti ... In potem se sprašujemo, od kod zmeda in anarhija v družbi?!