Neskončne smučine in izziv, ki ga premaga le štrudelj

Koliko je od Ljubljane do avstrijskega smučarskega središča Saal­bach-Hinterglemm? Slabih 300 kilometrov. Kakšna pa je razdalja med sosedskima vasicama Saalbach in Hinterglemm? 65 km, 12.370 višinskih metrov in 32 naprav za vertikalno premeščanje.

Lansko smučarsko sezono je skoraj popolnoma odkihnila zdaj že pozabljena grška črka, zato smo letos smučarski navdušenci nestrpno čakali na možnost, da srbeče podplate prostovoljno vpnemo v španske čevlje, bolj znane pod imenom pancerji.

Kljub covidu je na terasah smučarskih koč izziv dobiti prostor pod soncem. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Mimogrede, slovar na portalu Fran dopušča tudi pancar, a oba samostalnika ne glede na različico izjemno primerno opiše kot »obuvalu podoben plastičen pripomoček, ki se pripne na smučko ali smučarsko desko«.

Velikopoteznost in sodelovanje

Obuvalu podobna reč sicer letos ne zaseda več visokega mesta na lestvici nujne smučarske opreme, saj se je na prvo mesto zavihtel pogoj PCT, drugo pa je z minimalnim zaostankom pripadlo maski FFP2. Verjetno zato, ker se njuna nujnost pokaže že ob prehodu navidezne črte, ki ločuje sosednji državi.

Večernega sprehoda po poti med krošnjami trideset metrov nad tlemi bodo veseli zlasti najmlajši. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ravno v eno od naših z menda senčnimi Alpami obdarjenih sosed se je žal treba nameniti na smučarijo, če se človek ne želi soočiti s težavami domačih smučarskih centrov, kjer se nikakor ne morejo odločiti, ali je večja nadloga pomanjkanje snega ali njegov presežek.

V solnograški smučarski regiji okoli vasi Saalbach, Hinterglemm, Lengau in Fieberbrunn so sklenili, da je snega ravno prav, in zato postavili 70 novodobnih žičnic in gondol, pod njimi speljali 270 kilometrov smučarskih prog, pridobivanje vitamina D na sončni pogon pa zagotovili na 60 terasah smučarskih koč.

Z eno vozovnico lahko smučate še na ledeniku Kaprun in v Zell am Seeju. Vendar naših severnih sosedov ne odlikuje samo sodelovanje, ampak tudi ambicioznost. Prihodnjo sezono namreč za prehajanje med omenjenimi smučišči ne bo več treba na ski bus, saj bo novozgrajena žičniška povezava vzpostavila enoten smučarski center, ki bo s 408 kilometri prog in kar 121 napravami največji v Avstriji in med večjimi v vsej Evropi.

Izziv ali po domače The Challenge

Ambicioznosti in izzivov imajo sicer severni sosedje toliko, da jih prenašajo tudi na nič hudega sluteče obiskovalce. Zamislili so si smučarski maraton, ki ga imenujejo The Challenge. Odlikuje ga 65 kilometrov smučanja, slabih 12.400 višinskih metrov in 32 vzponov z žičnicami.

Vožnja na žičnicah ob tako obsežno zastavljenem smučarskem dnevu pekočim nogam sicer prinese nekaj počitka, a če ne želite izdahniti ob oteženem smučanju z masko FFP2, je pred vami tudi manj prijeten del izziva.

Smučarsko vozovnico je treba pred prvo uporabo aktivirati s kovidno QR-kodo. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Na žičnicah so maske namreč obvezne, kar v tem primeru pomeni dvaintrideset postopkov snemanja čelade, žvečenja rokavic, pobiranja palic, natikanja mas­ke, ponovne namestitve čelade … Torej procedure, ki ob tolikšnem ponavljanju tudi najbolj nejeverne duše pripravi do pošiljanja nekaj krepkih v smeri proti modremu nebu. Predvsem zaradi slabo premišljene ideje konstruktorja, ki je bil človeku namenil samo dve roki.

Skratka, preizkus je primeren za izkušene in potrpežljive smučarje, ki se na zimsko sezono niso pripravljali na kavču in so hkrati bolj lačni smučanja kot hrane, za katero med zmerno hitrim odgovorom na izziv ne bo prav dosti časa. Preverjene informacije s terena pa k sreči potrjujejo, da se je z dovolj močne volje mogoče imperativu dokončan­ja izziva, vsajenega v nezavedno, tudi uspešno upreti.

Na zimsko pravljico se lahko pustite zapeljati tudi konjski vpregi. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ko smuči ne režejo več dovolj samozavestno v popoldansko snežno kašo ali ko zgolj zmaga razum, se je popolnoma legitimno zavleči na enega od s soncem obsijanih ležalnikov in v družbi jabolčnega štrudlja motriti, kako zelo vam je sreča mila, da ste se sesedli na terasi koče, ki ima verjetno edini evropski smučarski wc, kjer se pred olajšanjem ni treba v polni bojni opremi spustiti v tretjo klet po strmih in drsečih stopnicah.