Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Nedelo

Na kritični točki

Temperatura v dvanajstih mesecih od februarja lani do januarja letos je bila za 1,52 stopinje Celzija višja kot v predindustrijski dobi.
Slovenija se segreva še hitreje od planeta kot celote, zato bo treba ugrizniti tudi v najbolj kisla jabolka, kot je največji posamični vir toplogrednih plinov pri nas, termoelektrarna v Šoštanju. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Slovenija se segreva še hitreje od planeta kot celote, zato bo treba ugrizniti tudi v najbolj kisla jabolka, kot je največji posamični vir toplogrednih plinov pri nas, termoelektrarna v Šoštanju. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
25. 2. 2024 | 08:00
13:20

V nadaljevanju preberite:

Strokovnjaki za podnebje pravijo, da je povišanje temperature za 1,5 stopinje nad tisto v predindustrijski dobi meja, ki je ne bi smeli preseči, če nočemo na lastni koži izkusiti nepredvidljivih posledic segrevanja ozračja. A kot kaže, jih bomo. Iz programa Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus (C3S) so pred kratkim sporočili, da je bila temperatura v dvanajstih mesecih od februarja lani do januarja letos za 1,52 stopinje Celzija višja kot v predindustrijski dobi, leto 2023 pa je bilo najtoplejše od 1850., odkar obstajajo dokaj zanesljivi podatki. V Sloveniji je bilo še huje: povprečna lanska temperatura je bila 10,8 stopinje Celzija, kar je dve stopinji več kot leta 1970, odkar se naš košček sveta nedvomno segreva.

Kako se borimo proti nepopravljivim spremembam in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine