Mož je skoraj popoln. Živ dolgčas!

S fanti sem imela veliko smolo. Za prvega lahko rečem, da me je izkoriščal. Živela sva pri njegovih starših, prisilili so me, da sem plačevala več kot 400 evrov za stroške, brez hrane. Finančno se mi ni razšlo, začela sva se prepirati, nakar me je njegov oče postavil pred vrata. Spoznala sem drugega, ki sem mu bila dobra le toliko časa, dokler ni dobil državljanstva in stalne službe. Za njim sem res jokala, ker je bil sicer zelo dober.

Potem sem si tri leta celila rane in se žrla ob misli, da bom verjetno vse življenje sama. Nekoč me je sestra prosila, da peljem nečaka na neko glasbeno tekmovanje, ker sama ni imela časa. Tam sem spoznala sedanjega moža, ki je bil prav tako varuška, le da najmlajšemu bratu. Začela sva se družiti, četudi ni bil moj tip, saj je bil zelo drugačen od fantov, ki sem jih imela pred njim.

Po letu in pol sem zanosila, poročila sva se, zaživela skupaj. Imava že dva otroka, a če po pravici povem, najraje bi pospravila svoje stvari in se vrnila domov. Vse na njem mi gre na živce: zmeraj je tako miren, sprav­ljiv, nasmejan, zlepa ne povzdigne glasu, rad ima otroka, mene, dobro se razume z mojimi starši, v bistvu je boljši oče kot jaz mama, zna kuhati, pospravljati, pogosto me preseneti s kakšno pozornostjo. Prijateljica, ki sem ji zaupala, kaj se mi mota po glavi, je bila zgrožena. Zabrusila mi je, da ga nisem vredna. Na živce mi gre, ker je tako popoln, ob njem ne začutim nobenega adrenalina, ničesar. En sam dolgčas! Klara

Draga Klara, upam, da sem kolikor toliko pravilno strnila vaše elektronsko sporočilo, ki je priromalo enkrat sredi noči. Še dobro, da ste mi naslednji dan še enkrat pisali, češ naj vam ne zamerim slovničnih napak, ker ste bili pri pisanju precej »dobre volje«. Kaj točno je to pomenilo, mi, kljub moji radovednosti, niste odgovorili.



Če sem vas prav razumela, ste mahnjeni na adrenalinske moške, s katerimi ste – dokler se niste poročili – radi popestrili svoje zelo dolgočasne službene obveznosti v neki občinski upravi nekje v osred­nji Sloveniji. Že od mladih nog ste sanjali o živahnih fantih, ob katerih vam ni (bilo) dolgčas. Resni, takšni, kot je ta, s katerim ste poročeni, vam niso nikoli dišali. Dvakrat (morda celo večkrat) ste imeli srečo, da ste našli zaželenega princa, a ljubezensko razmerje, ki vas je z njimi združilo, ni bilo lahko.

Pospremljeno je bilo tudi z udarci, izkoriščanjem. Pri enem od fantov so bili precej nasilni tudi njegovi starši, pobirali so vam denar, ko ste se uprli, so vas zelo grobo, nesojeni tast si vas je drznil celo oklofutati, postavili čez prag. Napisali ste, da ste se želeli vrniti, ko so klofute nehale skeleti, a vas bivši fant ni hotel vzeti nazaj, ker si je našel neko drugo trapo, ki mu je bolj ustrezala kot vi.

Slabe izkušnje so se v naslednjih letih nizale druga za drugo. Brez pameti ste metali oči na lepo grajene moške, s temnejšimi lasmi, ki so, če je le bilo mogoče, obvladali borilne veščine (tudi vi jih), pa da so »znali« z ženskami. Karkoli to že pomeni. Radi ste se izzivalno oblekli, kar pomnite, ljubite usnje, tudi krzno. Mož vam takšnega oblačenja ne dovoli in to mu zelo zamerite.

Preden ste se poročili, ste imeli veliko prijateljic, s katerimi ste žurirali, potovali, skupaj preživljali prosti čas zlasti tedaj, ko vas je kakšen ljubimec dal na čevelj. Bile ste kot ena velika družina, ki se je z vašo poroko razdrla, kajti mož tistih »koz neumnih« (njegove besede) ne trpi v hiši. Zaradi prijateljic se večkrat skregata, a brez uspeha. Z njimi se srečujete, kadar na račun nadur predčasno zapustite službo, da greste na kakšno pijačko, kjer nato z vsemi topovi udarjate po »nemogočih moških«.
Življenje, ki ste ga živeli pred poroko, je bilo, priznam, zelo pestro. V primerjavi s tem, ki ga živite danes, kot noč in dan!
Prepričana sem, da bi bilo marsikomu, ne le vam, težko preklopiti čez noč! A ena razlika vseeno je: drugi bi se morda potrudili, vi se nočete.

Mož vam gre danes na živce zaradi lastnosti, ki so vas nekoč, ko sta se spoznala, pritegnile in vas prepričale, da so še pošteni fantje na tem svetu. A navdušenje je bilo kratkotrajno, drugačnosti ste se hitro naveličali. Sploh po drugem porodu, ko se vam je zazdelo, da ste svoje materinsko poslanstvo izpolnili in bi se lahko začeli spet malo več posvečati sebi in užitkom. Mož seveda ni bil navdušen nad vašimi idejami! Začel vas je miriti in njegove besede ste občutili kot neprijet­no zanko okoli vratu.
Za povrhu so na njegovo stran stopili vaši starši, ki jih je bilo groza, da se bodo časi, ko ste počeli neumnosti, vrnili.



Na živce vam gre, ko čutite, da je strah tudi vašega moža. V želji, da bi vas spravil k pameti, je postal še boljši, še bolj vam streže in še bolj je pozoren. Njegov trud je za vas kot rdeča cunja za bika. Vpričo njega bi najraje vse, kar vam daje, zmetali skozi okno ali vrgli v peč. Nekoč ste mu celo zabrusili, da bi bili veliko bolj veseli, če bi vas zagrabil za lase in odvlekel v spalnico in z vami prakticiral zelo grob seks. Izraza na njegovem obrazu ne boste nikoli pozabili. Moževa reakcija vas ni streznila, nagovorila vas je na čisto drugačen način: začeli ste razmišljati, da bi se ločili, ker je življenje ob takšnem »mrtvaku« obsojeno na propad!

Čisto vas razumem, da ste si, tak­šni, kot ste, poželeli adrenalinskih moških. A tudi ti so imeli, to sami priznate, temačno plat, ki je pripomogla, da ste dobili marsikatero klofuto in še kaj hujšega. A zaradi tega »dodatka« se niste več kot toliko žrli, saj se vam je zdelo, da spada k ponudbi.

Boli me srce, ko tole pišem: problem, ki ga imate, je na videz nerešljiv. Klofute pogrešate in tiste, ki so jih delili, še bolj! Takšne želje, med drugim, povedo, da v sebi še zmeraj niste odrasli. Razmišljate kot kakšna naivna petnajstletnica! Ker je mož drugačen, ga sovražite in iščete priložnosti, da uidete od doma. Ni vam mar ne za otroka ne za dom, kaj šele zanj. Želite uživati, in to za kakršnokoli ceno.

Upam, da še ni prepozno in si boste skupaj z možem poiskali strokovno pomoč. Kakršen koli drug nasvet, ki bi vam ga dala, ne bi padel na plodna tla. Pot, ki jo ubirate, vodi v katastrofo in nikamor drugam.