V nadaljevanju preberite:

»Koliko žrtev, krvi in bolečine je povezanih z vprašanjem mej! Pokopališča tistih, ki so na svetu padli pri obrambi mej, so neskončna. Enako brezmejna pa so tudi pokopališča predrznežev, ki so poskušali svoje meje razširiti. Lahko bi se strinjali, da je polovica vseh, ki so se kadarkoli potikali po našem planetu in padli na polju slave, izdahnila dušo v bitki, povezani z vprašanjem mej.« (Ryszard Kapuściński, Imperij, prevod Niko Jež, Mladinska knjiga)

»Meja je – stres, lahko je celo – strah,« sem kot vselej požiral besede tega poljskega novinarja in pisatelja, vse dokler me ni zmotil pilotov hreščeči glas, ki je naznanil, da se bomo začeli spuščati proti erevanskemu letališču. Ura se je bližala peti zjutraj, v globini so se lesketali obrisi turških mest. Imperija, knjige o razpadu Sovjetske zveze, s sabo nisem vzel po naključju, sem pa povsem naključno v trenutku, ko smo leteli nad armensko-turško mejo, prebiral pisateljev premislek o mejah.