Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Nedelo

Črna stran zelene mobilnosti

Trenutno letno porabimo 150.000 ton kobalta, v naslednjih petih letih ga bomo 250.000 ton. Naše pametne naprave in električna vozila imajo srhljivo ceno.
Rudnik kobalta Tilwizembe v provinci Lualaba FOTO: Kenny Katombe/Reuters
Rudnik kobalta Tilwizembe v provinci Lualaba FOTO: Kenny Katombe/Reuters
12. 3. 2023 | 08:00
16:39

V nadaljevanju preberite:

Evropski parlament je nedavno sprejel odločitev, da novi avtomobili po letu 2035 ne bodo več smeli imeti izpustov. To morajo potrditi še države članice Evropske unije, a zdi se, da so avtomobilom na bencinski in dizelski pogon na stari celini šteta leta. Alternativa so električni avtomobili z litij-ionskimi baterijami. Elon Musk si mane roke, delnice Tesle dosegajo rekordne vrednosti. Toda kar je na eni strani sveta videti kot rešitev za okolje, je na drugi, kjer so nahajališča surovin, iz katerih izdelujejo baterije, popolno opustošenje narave in delo, tudi otrok, v obupnih razmerah.

Daleč največ, kar 130.000 ton kobalta oziroma več kot 70 odstotkov celotne letne globalne produkcije, prihaja iz Demokratične republike Kongo. Čeprav »sedijo« na novem črnem zlatu, velika večina prebivalcev DR Kongo od tega nima nič oziroma le še več bede. Živijo z manj kot dvema dolarjema na dan, nimajo dostopa do pitne vode, cest, šol ali bolnišnic, imajo pa bolezni dihal in toksične kovine v krvi, onesnažen zrak in vodo, spopadajo se s pomanjkanjem rodovitne zemlje in izgubo naravne vegetacije, kar so posledice rudarjenja. To seveda zavira tudi razvoj kmetijstva in turizma, panog, ki bi lahko zmanjšali ekonomsko odvisnost prebivalcev od rudnikov.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine