Za zakon v obrambo demokratičnosti

Kot vemo, imamo dva referenduma: posvetovalnega in naknadno zakonodajnega. Namenjena sta demokratični korekciji, tako da ljudstvu omogočata, da vpliva na zakonodajni postopek v parlamentu. Njun namen pa gotovo ni, da bi stranka, ki je v manjšini, po mili volji blokirala parlamentarno proceduro. Referendum ni poceni, tudi če propade, je stal najmanj štiri milijone evrov. Stranke, ki jih volivci niso dovolj podprli, pač ne bi smele zlorabljati referendumov za izigravanje volje volivcev.

Zlorabljanje referendumov bi zelo omejili z naslednjo zakonsko ureditvijo: Stranka, ki predlaga zakonodajni referendum, bi morala položiti deset odstotkov varščine, torej 400.000 evrov, ki bi jih izgubila v primeru neuspeha. Varščina za posvetovalni referendum bi znašala 2,5 odstotka, torej 100.000 evrov. To bi pomagalo, da bi stranke vlagale zahtevo po referendumu samo takrat, ko bi pričakovale njegov uspeh, ali pa takrat, ko bi jim bil referendum tako pomemben, da bi vnaprej sprejele tudi nujno finančno izgubo. Taka ureditev bi krepila demokratično rabo referenduma v parlamentu.

Zahteva po varščini pa ne bi veljala za nevladne organizacije in druge pobudnike iz civilne družbe, ki vlagajo zahtevo s podpisi volivcev. Te omejujeta zgolj smiselnost referendumskega vprašanja in pa zakonitost in ustavnost.

Predlagam, da državni zbor nemudoma sprejme tako zakonsko ureditev.