Prof. dr. Aleš Vodopivec je v Sobotni prilogi objavil članek z naslovom Univerza se seli iz mesta na bližnje travnike. Tehten prispevek o umeščanju novih fakultet na različne lokacije v ožjem delu mesta in njegovi okolici se mi zdi zanimiv predvsem s stališča stihijskega »načrtovanja« oz. umeščanja novih fakultet na sporne lokacije.

Značilen primer tega sta novi fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) ter fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT). Nedvomno sta bili obe novi stavbi nujni in za študente in zaposlene obeh fakultet ter celotne Univerze Ljubljana (UL) velika pridobitev. Obe sta bili zgrajeni s pretežno evropskim denarjem in umeščeni v prostor, kjer je že obstajala Biotehniška fakulteta (BF), predvsem pa njen Oddelek za biologijo ter Nacionalni Inštitut za biologijo kot dela Biološkega središča (BS). Z načrtovanjem še dveh novih fakultet na tem prostoru – fakultete za farmacijo in fakultete za strojništvo – naj bi nastal nekakšen mini kampus UL, ki bi združeval tehnične in naravoslovne vede ter zagotavljal sinergijo študijskih in raziskovalnih programov, ki jih izvajajo te inštitucije. Če odmislimo nadaljnjo degradacijo prostora, povzročeno z umeščanjem novih stavb – načrtovani gradbeni posegi npr. vedno bolj onemogočajo, da bi že dolgo v kanal ukalupljeno strugo Glinščice restavrirali v naraven potok in primeren habitat, ki bi ekološko dopolnjeval preostale ekstenzivno košene močvirske travnike med cesto Roberta Blinca na severu in Biološkim središčem na jugu –, je najbolj sporna prometna ureditev tega območja.



Kot dolgoletni prodekan za biologijo BF sem že v času priprave in gradnje novih fakultet opozarjal na nevzdržnost predvidene prometne ureditve, vendar brez uspeha, saj se dekanom vseh treh fakultet (BF, FRI in FKKT) to ni zdel omembe vreden problem, prof. Stanislav Pejovnik, s strani UL imenovani operativni vodja gradnje novih fakultet, pa je ves čas obljubljal, da bo prometni režim do preselitve novih fakultet primerno in varno urejen. To se seveda ni zgodilo: novi fakulteti stojita sredi travnika, edini dostop za motorna vozila in večino študentov pa je z Večne poti in poteka po stari prometni ureditvi, ki jo je arhitekt Jurij Kobe načrtoval za potrebe Biološkega središča in novega Botaničnega vrta, nikakor pa ne za dve novi veliki fakulteti. Dostop nima urejenih pločnikov, študenti si delijo ozko cestišče z vozečimi osebnimi avtomobili, dostavnimi vozili ter številnimi sprehajalci, tekači in kolesarji, ki jim ta pot služi kot najhitrejša povezava med Cesto na Brdo in živalskim vrtom. Če sem prištejemo še mirujoči promet ob kanalu, ki odvaja izcedne vode z Rožnika v Glinščico, je prometni kaos zlasti zjutraj in popoldne popoln.

K temu lahko dodamo tudi to, da številni uslužbenci in obiskovalci novih fakultet raje parkirajo ob omenjenem kanalu kakor v garažah pod obema fakultetama, ki bolj ali manj samevata, saj je za njih uporabo potrebno plačati celih 8 evrov na mesec. Očitno preveč za moje številne spoštovane kolege z obeh sosednjih fakultet. Nič bolje ni tudi s parkiranjem študentskih vozil, ki jih študenti puščajo zunaj zapornic dovoznih poti, kjerkoli pač nanese, praviloma tudi tik ob izvozu in uvozu na in z Večne poti, tako da je zavijanje nepregledno in temu primerno nevarno. Ustrezne prometne signalizacije, ki bi tako ravnanje prepovedovala in sankcionirala, ni.



Tudi živalski vrt ima zaradi velikega števila parkiranih avtomobilov in povečanega števila obiskovalcev v sezonskih mesecih velike težave s parkiranjem, poleg tega pa so obstoječa bolj ali manj divja in neurejena parkirišča postala tudi priročen in zastonj P+R, saj nova, sicer hvalevredna proga mestnega avtobusa od tu dnevne obiskovalce lepo pripelje do mestnega jedra. Mesto na tem območju sicer načrtuje nadstropno garažno hišo, ki pa bo verjetno povzročila še večji kaos, saj študenti nedvomno ne bodo pripravljeni plačati komercialne dnevne parkirnine.

Umestitev novih fakultet v bližnji prostor obstoječega Biološkega središča brez ustrezne prometne infrastrukture – od vsega so zgradili le impozanten most čez Glinščico, ki pa žal predstavlja le konec prej omenjenih ozkih in prometno nezadostnih poti znotraj BS – je močno zmanjšala tudi prometno varnost območja. Čeprav bi morali zgraditi le okrog 500 metrov nove dostopne ceste z jugozahodne smeri, ki bi rešila mnogokatero od sedanjih prometnih zagat na območju novih fakultet in BS, Univerza in mesto nista imela niti pameti niti volje, da bi dostopno cesto za nove fakultete zgradili direktno iz smeri Tehnološkega parka, ga tako povezali z novimi fakultetami in s tem zagotovili tudi najkrajšo pot do ljubljanske severne obvoznice. Raje so z uporabo obstoječega dostopa dodatno obremenili Večno pot, promet mimo živalskega vrta in posledično celo Rožno dolino.



Kakšna je obremenitev dostopnih poti, povedo sledeče številke. Pred izgradnjo obeh novih fakultet so dovozne poti znotraj BS dnevno zadostovale za okrog 500 ljudi (študentov in zaposlenih), z novima fakultetama se je to število povečalo na približno 3500. Sedemkratno povečano obremenitev obstoječe neurejene prometne površine le težko prenašajo. Izgradnja načrtovanih še dveh novih fakultet, brez ustrezne prometne infrastrukture, bi prometno situacijo tega prostora spremenila v neznosno. Zato je skrajni čas, da univerza v Ljubljani, vpletene fakultete in mesto Ljubljana resno pristopijo k prometni ureditvi tako tekočega kot mirujočega prometa na tem območju. Brez tega se bo prometni kaos le nadaljeval in stopnjeval.