Že pred leti, od tega bo že kmalu deset let, sem imel ravno v časopisu Delo od meseca avgusta do septembra kar hudo polemiko z enim od pregretih zaščitnikov sive vrane. V tistem času so se sive vrane enormno razmnožile v urbanem okolju, ker so imele veliko hrane v nepokritih zabojnikih za odpadke in tudi sicer z raztresenimi odpadki hrane okrog zbirnih zabojnikov v naseljih.

Siva vrana v hiperpopulaciji v urbanem okolju je velik higienski problem, ker je potencialni prenašalec tudi patogenih klic, ki ogrožajo zdravje človeka. Tudi zaščitniki ptic morajo gledati na to kot higienski problem v naseljih, ker siva vrana prihaja tudi na zelenjavne vrtove in na otroška igrišča. Zelenjave ne kuhamo, ampak jo uživamo presno, in otroških igrišč tudi ne razkužujemo. V začetku leta sem na nekem spletnem mediju prebral kar obsežen prispevek o sivi vrani v urbanem okolju, v katerem je pisalo, da so sive vrane »bistroumne prebivalke mest«. Moje prepričanje je, da so predvsem nadloga in to bom utemeljil.

V omenjenem prispevku, ki sem ga pred meseci našel na spletu, je bilo omenjeno, da so bile sive vrane razširjene v urbanem okolju že v antičnem času, ker so bile čistilke onesnaženih mestnih ulic. Ja, ja, v antičnem času in potem v srednjem veku so poznali te vrste mestne higiene, ker so se sicer mestne ulice kopale v najrazličnejši nesnagi in odpadkih. Vendar so v tistih časih pogosto razsajale tudi različne kužne bolezni pri ljudeh in živalih. Znano je, da so zlasti v srednjem veku kužne bolezni dostikrat zdesetkale mestno prebivalstvo in celo ogrozile živinski fond v celotni takratni Evropi.



Siva vrana obleze vse in požre vse, kar ji pride pod kljun. Sama ne oboleva, prenaša pa različne kužne klice, ko se loteva celo kadavrov poginulih živali in njihovih organov na javnih prostorih. Danes imamo zato razvito drugo vrsto javne higiene in niso potrebne sive vrane, da bi čistile okolje. Poleg tega so sive vrane prava kanibalska živalska vrsta, ker se spomladi v času gnezdenja ptic pevk v mestnih okoljih hranijo ne za jajci, ampak z živimi mladiči ptic pevk. Sive vrane s svojo prebrisanostjo (namerno je ne imenujem inteligenco) ne razdirajo gnezd drugih ptic v času valjenja jajc, ampak počakajo, da se izvalijo mladiči in da jih starši do določene velikosti prehranijo, potem pa se povabijo na gostijo. Po parkih boste spomladi pogosto videvali, kako siva vrana žre žive mladiče manjših ptic.

Skratka, nobenega razloga ni, da bi danes ščitili to vrsto ptic v mestnem okolju, ker je veliko bolj škodljiva kot koristna. Njeni zaščitniki trdijo, da so vrane tudi čistilci okolja, ker požrejo vse, kar je užitnega. Seveda, užitni so tudi kadavri poginulih živali, ki jih je tudi v urbanem okolju najti. Ujede, ki se ne vračajo v urbana območja, so že lahko tudi grobarji poginulih prostoživečih živali, vrane pa oblezejo vse, tudi vrtove, in lahko prenašajo na človeka patogene klice, ki za samo vrano niso nevarne, ker so adaptirane na nesnago. Odpadke hrane in še posebej poginule živali v naravi je treba odstranjevati organizirano in strokovno neškodljivo, ne pa s hiperpopulacijo vran.

Nevarne smrtonosne bolezni, kot so človeška kuga, steklina, vranični prisad (antraks), listerioza, tuberkuloza in druge danes ne v svetu ne pri nas še niso povsem izkoreninjene. Z ustreznimi sanitarnimi ukrepi, ki pa niso vselej popularni, jih držimo v šahu in ne dopustimo, da bi nas presenetile zaradi pregretih zaščitnikov sive vrane.