Ljubitelji leninizma (2)

Avtorici kolumne z naslovom Ljubitelji leninizma (Delo, 19. maja, stran 7) je hudo, ker se je brez svoje volje »znašla med častilci Vladimirja Iljiča. Po odloku. Brez možnosti ugovora«. Moti jo tedanji novinarski kodeks, ki je temeljil na »privrženosti idejam marksizma in leninizma«, izhajal pa je iz ustave SFRJ in programa ZKJ.

Avtorica nas obvesti, kaj in kako mora novinar delovati na osnovi tega kodeksa. Poglejmo, kaj navaja, da je kodeks zahteval. Citiram: »Novinar je prepričan,« je stalo v splošnih načelih, da je njegovo delo »dosleden in odločen boj proti birokratski samovolji, tehnokratski uzurpaciji, raznim vrstam nacionalnega šovinizma, separatizma, hegemonizma, proti prodiranju liberalno-anarhističnih pojmovanj, proti oportunistični lagodnosti, monopolističnemu zapiranju, bahaški samohvali in liderstvu …«
Zdaj pa se sprašujem – in sprašujem tudi bralce in avtorico –, kakšna in katera načela veljajo danes, če so ta, iz ustave nekdanje Jugoslavije, preživeta? Ne, niso preživeta, ker jih korektni novinarji še vedno spoštujejo in izvajajo tudi danes! In proti takim novinarjem in medijem je naš predsednik vlade in predsednik SDS napovedal vojno z utemeljitvijo, da lažno in prirejeno poročajo o dogajanju v vladi in parlamentu, skratka niso na njegovi valovni dolžini. Najprej je na vrsti RTV, potem pa gremo dalje, bomo videli do kam. Iz povedanega lahko zaključim, da so demokratična načela za delovanje medijev v demokratični republiki Sloveniji neuresničljiva, ker sicer bodo razkrila vso pritlehnost neoliberalizma, ki ga zastopajo desne politične stranke. Ki jih »smelo« vodi SDS z Janezom Janšo na čelu. Želja po avtokratskem vodenju države po vzoru Orbána na Madžarskem je pri njem zelo prisotna in njegovo delovanje je usmerjeno v iskanje možnosti za razglasitev izrednih razmer in s tem razpustitev DZ.

Če prav razumem zapis, področje, ki ga obravnavam – na podlagi zapisa, seveda – nima posebne zveze z marksizmom in leninizmom, ki ga je avtorica ga. Puhar s svojimi »zgodovinskimi vložki« o oktobrski revoluciji želela diskreditirati tu in zdaj. Kot da je to za nas in sedanji čas spet relevantno. Je pa res, da je to vprašanje za nas v tesni povezanosti z neoliberalizmom, ki je novo ime za nacifašizem, ki intenzivno dviga glavo. Nosilci so programi članic EPP in multinacionalne korporacije, skratka imperializem v novi preobleki. To je nevarno. In to ne samo za Evropo, ampak za svet.