Je to res tako »huda znanost«?

Že dolga desetletja sem eden od mnogih davkoplačevalcev (čeprav je ta beseda že zelo izrabljena, je vendar aktualna) in uporabnikov naših cest vseh kategorij in, seveda, s tem tudi eden močnih onesnaževalcev našega okolja in planeta – žal.

Za kaj gre? Lahko bi rekel za zelo preprost, tudi banalen (splošen, plehek, prazen ..., Slovar tujk, CZ, Ljubljana 1974) primer, ki smo mu vsak dan priča vsi ali velika večina uporabnikov, predvsem pa voznikov in lastnikov jeklenih konjičkov, to je avtomobilov in tudi motornih koles ter prav tako preprostih koles – biciklov. Gre za udarne jame na vseh naših cestah vseh kategorij razen avtocest, ki so zaradi namena uporabe drugače projektirane in grajene. Te udarne jame pa povzročajo pogreznjenost pokrovov cestne kanalizacije. Ti pokrovi, ki so večinoma ali kar po pravilu litoželezni, se posedajo, pogrezajo in s tem povzročajo ugreznine ter tako vdolbine ter nepotrebne udarnine na cestiščih. Tega pojava pa ne opažamo le na starih amortiziranih in odsluženih cestah (»makadamkah«, ki so ime menda dobile po izumitelju McAdamu). Prisoten je na vseh, tudi novih in novejših cestah vseh kategorij razen na avtocestah, kar sem že omenil.

Ali gre v opisanem primeru res za tako »znanost«, da ji naša projektantska in gradbena stroka nista kos, ali morda za preprosto malomarnost? Osebno menim, da gre le za brezbrižnost, lahkotnost, zelo verjetno za podcenjevanje, češ, če smo uspešno zgradili že toliko zahtevnih viaduktov, predorov in ne vem česa še, pa tega ne bi zmogli! Pri tem pa so ti kanalniki takšna malenkost, da so za izvajalce prej omenjenih zelo zahtevnih objektov verjetno že skoraj ponižujoči. Morda se motim ... Prav te malenkosti so tiste, ki postavljajo »piko na i« in dajejo značaj ter skupno oceno celotni omenjeni stroki. Čeprav so te »malenkosti« res malenkosti, ste – dragi moji in naši sodržavljani – vi tisti, ki se s temi »drobnarijami« na ogled postavljate.