Financiranje osnovnega šolanja v Avstriji

Ob rob polemiki glede financiranja osnovnega šolstva v Sloveniji naj prispevam podatke, kako naša soseda Avstrija v tem pogledu obravnava javno in zasebno šolo: obvezni program je v javnih in zasebnih šolah brezplačen, prav tako tudi učbeniki in delovni zvezki. Starši otroka, ki pride v šolo samo na obvezni program in prinese s seboj malico, ne plačajo za šolanje svojega otroka nič.

Za razširjeni program (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, učna pomoč, dodatni in dopolnilni pouk) pa starši prispevajo tako v javnih kot v zasebnih šolah. Socialno šibki dobijo pri tem pomoč iz drugih virov. Iz izkušenj lahko povem, da na Dunaju za otroka v prvih štirih razredih osnovne šole, ki je v šoli od 8.30 do 16.30, je naročen na kosilo in se v tem času udeleži tudi dveh krožkov, v javni šoli starši prispevajo okoli dvesto evrov na mesec. Tudi za prevoz do šole, ne glede na oddaljenost, poskrbijo starši sami. Država v nobenem pogledu ne dela razlik v financiranju med javno in zasebno šolo, starši si vrsto šole in obseg izobraževanja za svojega otroka izbirajo po lastnih merilih.

Mimogrede naj še omenim, da mora v Avstriji na začetku šolanja, 1. septembra, otrok že dopolniti šest let starosti. Rojeni septembra in mlajši se vključijo v šolo naslednje leto. Poleg tega so na šolah še pripravljalni razredi, v katere so za leto dni vključeni otroci, ki so sicer dovolj stari, a ne izkazujejo dovolj zrelosti za šolsko delo ali pa so v prvih dveh mesecih po začetku šolskega leta zaradi enakih razlogov tja prestavljeni iz rednih razredov. Vsako leto se v prvi razred vključi okoli 20 odstotkov otrok iz pripravljalnih razredov. S tem je doseženih veliko manj učnih in vedenjskih težav, ki izvirajo iz nedoraslosti slediti določenemu učnemu programu.

Znanje je vrednota, ki jo je mogoče pridobiti tudi s šolanjem, vsaka šola pa nekaj stane. Tudi brezmejna radodarnost ali krivična diskriminacija nas bosta stali, verjetno v vrednotah, ki jih bodo pridobile šolajoče generacije.