V Delu sta bila septembra in oktobra objavljena dva dokaj obširna članka o krioelektronskem mikroskopu, ki ga je nabavil Kemijski inštitut. Avtorica obeh člankov je Dragica Bošnjak. Zlasti drugi članek z naslovom Pogled v zamrznjene skrivnosti življenja obširno opisuje, kakšne možnosti pri znanstvenih raziskavah nudi krioelektronski mikroskop. Citirane so izjave mnogih naših strokovnjakov, ki jih področje zadeva.

Preseneča me, da v nobenem članku ni naveden tisti, ki je mikroskop ustvaril. Eden od ključnih ustvarjalcev elektronskega mikroskopa je bil Slovenec dr. Aleš Strojnik, strokovnjak svetovnega slovesa za razvoj elektronskega mikroskopa. Dr. Strojnik je na tem področju deloval že v petdesetih letih prejšnjega stoletja in leta 1960 izdelal elektronski mikroskop za Metalurški inštitut v Ljubljani. Mikroskop se tedaj ni imenoval krioelektronski, ker pač močnih elektronskih žarkov tedaj niso hladili z nizkimi oziroma kriotemperaturami, dosegal pa je podobne rezultate kot najnovejši krioelektronski mikroskop. Za Nobelovega nagrajenca dr. Joachima Franka ni bilo pomembno, da je bil njegov predhodnik pri ustvarjanju krioelektronskega mikroskopa Slovenec dr. Strojnik. Menim pa, da bi nekdo od naših vendarle lahko nakazal delovanje dr. Strojnika na tem področju. Od leta 1965 dalje je deloval predvsem v tujini in tedaj razvil tudi sistem hlajenja velikih elektronskih leč.

Navajanja uglednega znanstvenika nobelovca dr. Franka nazorno prikazujejo vse dosežke in velike koristi za znanost, ki jih nudi krioelektronski mikroskop. Ne moremo pa mimo ugotovitve, da je večino teh dosežkov in celo videnje posameznih atomov omogočal elektronski mikroskop, ki ga je že pred šestdesetimi leti izdelal dr. Strojnik. Za navedeno si lahko ogledate v dokumentaciji v članku iz Dela z dne 22. avgusta 1959. Avtor članka je dr. Strojnik sam.

Osebno sem s takratnimi dogajanji podrobno seznanjen, ker sem v letu 1960 v času, ko je dr. Strojnik zaključeval dela na mikroskopu za metalurški inštitut, pri njem pripravljal diplomsko nalogo. Moja naloga je bila izdelati tako imenovano vakuumsko naparjevalno napravo kot pomožno napravo za elektronski mikroskop. Naprava je služila za metalno senčenje preparatov za mikroskopiranje in za odtise objektov, nepropustnih za elektronski snop.