Zakon za enega samega zdravnika

Ne samo za slovensko medicino, dan D je danes za vse slovenske prebivalce. Nič več ne bo tako, kot je bilo. V petek je ugasnil vrh slovenske medicinske stroke. Zdravljenje otroškega srca ni več v slovenskih rokah. Specialisti za otroško srce v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so se samoukinili. Odšli so drugam. Državni zbor bo danes na nujni seji predvidoma sprejel zakon, s katerim bo na široko odprl vrata zdravnikom iz tretjega sveta. Da bo prva seja novega državnega zbora posvečena otroškemu srcu, pove vse.
Politiki bodo zakon spremenili zaradi enega zdravnika. Ameriškega, ki bo prišel v Slovenijo za teden dni. Plačali ga bodo desetkrat več, kot plačujejo vse druge zdravnike v državi. To je precedens. Res je, da sta tako že plačana otroška srčna kirurga iz Prage, a njunega dela ne obvlada pri nas nihče. Ameriški zdravnik pa je usposobljen za enake postopke kot štirje slovenski, ki so UKC v petek zapustili. Zakaj torej tolikšno plačilo? Ker za manj denarja noče nihče priti v Slovenijo.
Ameriški zdravnik ne zna slovensko. Njegov pogovor s pacienti bodo morali prevajati domači zdravniki, čeprav niso usposobljeni za prevajanje, nimajo licence za prevajanje in ne bodo plačani za to delo. Država bo tako prihranila od 80 do 100 evrov na uro, ki bi jih morala plačati tolmaču. A kdo bo odgovoren za morebiten jezikovni nesporazum med bolnikom in ameriškim zdravnikom? Politiki postavljajo s tem, da tujemu zdravniku ni treba znati slovensko, slovenske bolnike, zdravnike in sodnike pred nemogočo nalogo.
Zakon, ki bo spremenjen zaradi enega ameriškega zdravnika, bo diskriminatoren do vseh evropskih zdravnikov. Prinesel bo tri vrste neenakosti: vstopno, plačno in časovno. Vsi zdravniki iz tretjih držav bodo lahko prihajali v Slovenijo pod lažjimi pogoji kot evropski zdravniki, plačani bodo desetkrat toliko kot slovenski zdravniki, delali pa bodo noč in dan kot gastarbajterji povsod po svetu. Novi absurd: v zadnjem desetletju je bilo ničkoliko politikantstva na temo utrujenosti zdravnikov. Evropski zdravnik mora po zakonu vsak dan počivati, da za paciente ni nevaren. Slovenskemu so omejili zasebno popoldansko delo na nekaj ur na teden. Zdravnikom iz tretjih držav pa ne bo treba počivati. V bolnišnici in v pripravljenosti bodo nenehno. In menda ne bodo nevarni pacientom. Dvoličnost obravnave slovenskih državljanov v primerjavi s tujimi je neizmerna. Nič čudnega, da se izseljujejo.
Politika zamuja deset let. Toliko je minilo, odkar je prišel otroško srce reševat izraelski kirurg David Mishaly. Bil je prvi zdravnik v javnem zdravstvu, ki ni bil plačan kot javni uslužbenec. Namesto da bi zdravstvo prilagodili novim razmeram, je Mishalyja in vodstvo UKC zaradi zaslužka napadla KPK, kot kriminalce so jih obravnavali državni zbor in mediji. Številni zdravniki so do danes odšli, skrb za otroško srce je vse slabša. Celo slovensko-ameriški prof. dr. Igor Gregorič, ki se je podpisal pod obsodbo organizacije dela v času Mishalyja, zdaj ne more vzpostaviti boljše. Nasprotno, zdaj je slabše, kot je bilo.
Današnje odločitve politikov o tujih zdravnikih bodo bolnike pripeljale v slabšo obravnavo, zdravstvo v bankrot. Sprejeti bi morali tak zakon, ki bi spodbudil domače zdravnike, da bi ostali v Sloveniji. To je reforma. Če je ne bo, bo fenomen otroškega srca kmalu utripal povsod.