V nadaljevanju preberite:

Pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom brbotajo najrazličnejša načelna mnenja o stanju tukajšnje kulture – in najrazličnejša v tem kontekstu seveda pomeni povsem nasprotujoča si. O slovenskem kulturnem prizorišču in njegovih protagonistih bi se, po samohvali trenutno vladajoče kulturne birokracije sodeč, lahko zdelo, da po viharjih pandemije večinsko umirjeno vegetirajo na meji optimizma, češ da so zanje oblasti zgledno poskrbele, ne nazadnje z nominalno rekordnim proračunom, ki naj bi pozlatil kulturnopolitično držo ministra in njegove ekipe.