Galerija
A Mercedes-Benz Concept EQA is displayed during the event "vision smart city" at the Mercedes-Benz museum in Stuttgart, southern Germany, on September 14, 2019. (Photo by THOMAS KIENZLE / AFP) Foto Thomas Kienzle Afp
Bilo je leta 2013. Na avtomobilskem salonu v Frankfurtu je Mercedes s svojim šovom zasedel eno celo razstavno halo. V hali so postavili cesto v dveh nivojih, po kateri so nato ob spektakularni zvočni in svetlobni spremljavi pred množičnim občinstvom svoje obline razkazovali novi modeli. Gneča je bila tolikšna, da si se v halo lahko prebil le z veliko truda in sreče.
Danes je vse drugače. Na letošnjem avtomobilskem sejmu manjkajo številni proizvajalci. Šovi so skromnejši. Razpoloženje je daleč od tistega, ki je še leta 2013 prevevalo sejem. Kako tudi ne. Vmes se je zgodila afera zaradi izpustov (»dieselgate«), ki je močno okrnila ugled nemške avtomobilske industrije. Izkazalo se je, da je tako opevana nemška tehnološka superiornost temeljila na goljufanju in lažeh. Celo v nemški vladi so v avtomobilske oligarhe izstrelili nekaj ostrih puščic.
Nekatera nemška mesta so prepovedala vstop dizelskim vozilom s slabšim ekološkim standardom. Špekuliralo se je celo o popolni prepovedi prodaje vozil z dizelskim ali bencinskim motorjem čez deset, petnajst let. Nemška vlada je uvedla subvencije za menjavo starejših dizlov z novejšimi in napovedala vlaganja v električno mobilnost. Gradila bo celo tovarno za električne baterije. Dejstvo je, da nemška avtomobilska industrija na področju e-vozil za konkurenco močno zaostaja.
Vrag je očitno odnesel šalo. Avtomobil – tako dizel kot bencinar – je danes v Nemčiji ljudski sovražnik številka ena. V soboto se je pred halami avtomobilskega sejma zbralo okoli 20.000 protestnikov. Zahtevali so nič manj kot prepoved prodaje klasičnih vozil. In to v državi, katere glavni ekonomski steber je avtomobilska industrija. V državi, kjer se nič ne zgodi brez blagoslova avtomobilskih šefov. V državi, kjer je avtomobil pojem sam po sebi. Država v državi.
Ta konec tedna bo vlada sprejela paket ukrepov za doseganje podnebnih ciljev do leta 2030. Nemčija je od teh močno oddaljena. Vmesnih ciljev do leta 2020 ne bo dosegla. Pomemben del paketa bodo tudi spremembe prometne politike. Poseben strokovni odbor, v katerem so predstavniki različnih interesov, tudi avtomobilske industrije, naj bi med predloge uvrstil tudi močno obdavčitev pogonskih goriv. Predlog je že povzročil veliko razburjenja.
Kako zelo se je spremenil odnos do avtomobilov v Nemčiji, kažejo odzivi po nedavni tragični nesreči v Berlinu, ko je voznik terenca do smrti povozil štiri ljudi. Ljudstvo je zahtevalo prepoved vožnje za terence v mestnih središčih in zahtevalo omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Tako imenovani SUV je postal sinonim za vse, kar je narobe z nemško avtomobilsko industrijo, vladno prometno politiko in nemško družbo.
A bodite prepričani, nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Karkoli že bo nemška vlada sklenila v podnebnem paketu in prometni politiki, pod nobenim pogojem ne bo žrtvovala avtomobilske industrije. Če kdo, bo kratko potegnil potrošnik, gotovo pa ne lastniki avtomobilskih koncernov. Nemška politika še nikoli v svoji zgodovini ni žrtvovala interesov svoje industrije in tudi tokrat jih ne bo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji