Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Komentarji

(KOMENTAR) Politika razgradila plebiscitarno vero v EU

Da se je zaupanje v EU v dveh desetletjih skrčilo na tretjino, sta krivi tako leva kot desna politična elita, čeprav krivda ni »vsegliharsko« enakomerna.
FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo
14. 12. 2024 | 05:00
2:58

Jesenska raziskava Evrobarometra kaže, da je v Sloveniji na pohodu evroskepticizem. Le še 36 odstotkov Slovencev zaupa EU. To je za malo državo, katere razvoj in varnost sta eksistencialno povezani z evropsko integracijo, porazna statistika.

Za ponazoritev, čeprav ni čisto primerljivo, kaže pa na veliko opešanje proevropskega zanosa v Sloveniji – na referendumu o vstopu Slovenije v EU leta 2003 je za članstvo glasovalo skoraj 90 odstotkov državljanov.

image_alt
Slovenija postaja evroskeptična in utrujena od vojne

Da se je v Sloveniji zaupanje v EU v dobrih dveh desetletjih skrčilo na dobro tretjino, sta krivi tako leva kot desna politična elita, čeprav krivda ni »vsegliharsko« enakomerno porazdeljena. Slovenska desnica je v rušenju evropskega projekta proaktivna. Ko je na oblasti, se v EU brati s suverenističnimi obrobneži, ki rušijo EU od znotraj. Zanika vladavino prava, napada medije, spodkopava zeleni prehod, kuje politični dobiček iz migrantske mizerije ter se udinja geopolitičnemu primatu ZDA na škodo EU.

Leva elita pa je v odnosu do evropskega projekta popolnoma pasivna, jemlje ga za samoumevnega. Ko se spodkopavajo evropski temelji doma in v Bruslju, pa na eno oko miži, na drugo pa škili. Slovenski levoliberalni politični eliti nikoli ni uspelo vzpostaviti pozitivne, organske povezave z evropsko integracijo.

Če k temu dodamo še podatek iz Evrobarometra, da kar 80 odstotkov državljanov ne zaupa slovenski vladi, potem se morajo oglasiti vsi alarmi v slovenski družbi. Ob tako porazno nizki politični legitimnosti izvršne veje oblasti so vrata skrajnim populizmom v slovensko politiko na široko odprta. Glede na trende doma in v Evropi je verjetneje, da bodo skrajnosti šle v desno smer.

Tretjo nezaupnico pa Slovenci pošiljajo tako slovenski vladi kot EU z nepodporo nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini. Dežurni krivec za takšno stanje je ruska propaganda, ki je v Sloveniji, tako kot drugje v EU, gotovo prisotna.

Dejansko pa narod, občutljiv za zgodovinske krivice malih zatiranih, z velikim nelagodjem spremlja impotentnost EU ob genocidu v Gazi. Dokler EU tega ne spremeni, v Sloveniji ne bo prodrla razlaga, da v Ukrajini branijo prihodnost EU.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine