Že več tednov je jasno, da Slovenija sistematično krši pravice prosilcev za azil in ljudi – velikokrat celo brez uradnih postopkov – vrača na Hrvaško, ta pa, z dobršno mero nasilja v Bosno in Hercegovino, »tretjo državo«.
Najnovejše poročilo
Amnesty International je popolnoma skladno z novinarskimi – tudi našimi – poročili iz Velike Kladuše in Bihaća, kamor se iz Slovenije in Hrvaške množično vračajo ljudje, ki jim slovenski policisti, kršeč vse ključne mednarodne konvencije, niso pustili vložiti prošnje za azil, številne pa so ob tem namensko zavajali in jih prepustili (ne)milosti svojih hrvaških kolegov. Ti beguncem in migrantom, preden jih preženejo nazaj v BiH, odvzemajo denar in polomijo mobilne telefone.
Na zahodu BiH se je, posledično, ustvarilo ozko grlo nove balkanske begunske poti, ki iz Turčije preko Grčije, Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške vodi proti južni slovenski meji. Z večdnevne poti se že tako globoko travmatizirani ljudje – nekateri so se proti Sloveniji poizkušali prebiti tudi desetkrat – vračajo pretepeni, pokradeni in šokirani. Kako je mogoče, se drugim za drugim sprašujejo, da se kaj takega lahko dogaja (tudi) v Evropi. Kako je mogoče, da se v »obljubljeni deželi« srečujejo z razčlovečenostjo, zaradi katere so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Ali ostanke svojih domov.
To se sprašujemo tudi mi. A odgovor je, žal, še preveč jasen in neposreden.
Slovenija se je konceptu svobodne in odprte družbe in humanističnim temeljem dokončno odpovedala že z gradnjo rezalne žice na hrvaški meji in s spremembo azilne zakonodaje. Zdaj so se oblasti na vseevropskem valu populizma, ksenofobije, rasizma in sistematizirane konstrukcije sovražnega
drugega očitno odločile tudi za sistematično kršenje mednarodne azilne zakonodaje in temeljnih konvencij o človekovih pravicah.
Zvoniti bi morali vsi alarmi.
Komentarji