Še teden dni časa za NLB

Odhajajoča vlada si je kupila še teden dni časa za odločitev o zaščiti NLB pred hrvaškim plenjenjem. Gre za varovalko, ki odpira vrata v prodajo banke. Podobno rešitev je imela vlada pripravljeno že maja lani, a jo je preračunljivo pospravila v predal in zaustavila privatizacijo. Nad slednjo so Cerar, Židan in Erjavec sicer enako nenavdušeni kot pred dobrim letom - s tečnimi bruseljskimi birokrati se pogaja le politično zelo osamljena finančna ministrica -, a okoliščine so zdaj bistveno spremenjene, doma in na tujem.

Pri nas so se politične karte premešale, a vprašanje NLB bo takoj na mizi kakršnekoli prihodnje vlade, bo prvi test njene opravilne sposobnosti. Te slednje vlada v odstopu očitno nima, saj se po stališče o zadevi, o kateri so se že izjasnili predsedniki parlamentarnih strank, zdaj vnovič odpravlja v DZ.



Na drugi strani bo evropska komisija kmalu odvrgla rokavice in že v kratkem lahko pričakujemo njeno precej trdo odločbo, s kratkimi roki in z novimi zavezami za NLB. Ni še dokončno znano, kaj vse bo - ob odlogu privatizacije do konca prihodnjega leta - NLB še morala položiti na bruseljski oltar konkurence, a morebitna zapovedana prodaja dobičkonosne družbe NLB Vita bi največjo sistemsko banko pri nas še dodatno oslabila.

Politično (in evrokratsko) mrcvarjenje NLB je vzorčni primer, kam pripelje neodgovorno, nestrateško upravljanje državnega premoženja. V razmerah, ko cene bančnih delnic v Evropo vztrajno padajo - v pol leta so izgubile vsaj desetino vrednosti - bodo kot običajno najkrajši konec potegnili davkoplačevalci. Cena predvolilnega prestiža in neodločnosti odhajajoče koalicije bo visoka.

Kupnina za polovico NLB, ki naj bi jo predvidoma prodali še letos, bo brez dvoma za veliko milijonov evrov nižja, kot če bi banko vsaj delno privatizirali že lani. Škoda.