Nedemokratični sistemi, v katerih smo na vzhodu Evrope in Balkanu živeli v drugi polovici 20. stoletja, so pustili globoko zakoreninjeno nezaupanje.
Galerija
Cepilni zemljevid Evrope kaže jasno razločnico po precepljenosti med zahodom in vzhodom. FOTO: Egon Cokan
V nadaljevanju preberite:
Slovenija po precepljenosti caplja za večino evropskih držav, prav tako je v Sloveniji daleč največji delež nasprotnikov cepljenja. Pred kratkim smo v Delu ugotavljali, da se je Slovenija pri cepljenju izkazala precej slabše, kot bi se morala glede na stopnjo razvitosti: višji ko je bruto domači proizvod, višja je namreč precepljenost.
V zadnjih tednih lahko slišimo različne razlage, zakaj je tako. Kriva je vlada, ki ji nihče več ne zaupa, krivi s(m)o mediji, kriva je sebičnost ljudi, kriv je neoliberalizem, ki je tako in tako dežurni krivec za vse slabo, kar se zgodi v Sloveniji. Če želimo precepljenost povečati, je seveda zelo pomembno razumeti, zakaj je ta tako nizka in najbrž je treba vzroke iskati na več koncih.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji